V Nuklearni elektrarni Krško (NEK) poteka »izredni remont«. »Vse je pod nadzorom. Jedrska varnost je prioriteta pred vsemi drugimi cilji,« je danes miril hrvaški član uprave Saša Medaković. NEK sicer proizvede 350 megavatnih ur na dan. Doslej je NEK proizvedel 4,6 teravatne ure, načrt do konca leta pa je predvideval okoli šest teravatnih ur; ta plan ne bo dosežen.
Povečana uvozna odvisnost
Po petkovem izklopu NEK iz omrežja se je energetska uvozna odvisnost naše države drastično povišala. Aleksander Mervar, generalni direktor Elesa, pričakuje, da bo v prihodnjih tednih Slovenija uvažala od 37 do 44 odstotkov potrebne električne energije. To bo odvisno predvsem od proizvodnje hidroelektrarn in Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ), je opozoril. Letošnja hidrologija je po lanskem sušnem poletju in jeseni bistveno boljša kot lani. Nekoliko manj optimalno deluje TEŠ, ki je v minulih petih dneh deloval na povprečni moči 377,5 megavata. To je slabih 70 odstotkov največje moči bloka šest.
Ne zgolj uvozna izpostavljenost – po ustavitvi NEK se je drastično poslabšal tudi ogljični odtis naše države. Zahvaljujoč predvsem proizvodnji električne energije iz hidroelektrarn ta čas Slovenija sicer proizvede polovico doma proizvedene električne energije iz obnovljivih virov. Delež obnovljivih virov z ustavitvijo NEK se je dejansko povečal, a povečal se je tudi delež proizvedene elektrike iz umazanih virov (vse elektrarne sicer proizvajajo povsem enako kot prej, toda jedrska, ki sicer proizvede več kot tretjino električne energije, miruje; kar četrtina vse doma proizvedene elektrike je proizvedena s fosilnimi viri, večinoma iz premoga). Prav termoelektrarne prispevajo 70 odstotkov vseh izpustov toplogrednih plinov. Slovenija se je tako čez noč prelevila v rjavo piko na evropskem zemljevidu in se po količini izpustov znašla v družbi drugih umazanih držav, denimo Bosne, Srbije, Poljske, Češke pa tudi Nemčije.
Vzroki
Da bodo v NEK lahko začeli sanacijo in nato pripravili elektrarno za ponovni zagon, morajo najprej izprazniti sredico reaktorja. Trenutno se pripravljajo na odpiranje reaktorja in iznos gorivnih elementov v bazen za iztrošeno gorivo. »NEK si je zadal precej zahteven cilj, da si za vse to (tudi diagnostiko in analizo, op. p.) vzamemo mesec dni časa. Točen datum sinhronizacije na omrežje je ta trenutek nemogoče napovedati,« je povedal predsednik uprave nuklearke Gorazd Pfeifer.
V NEK v četrtek zjutraj ob vstopu v zadrževalni hram mesta puščanja še niso odkrili, zato so se odločili za ustavitev elektrarne. Ker je bilo puščanje locirano na mestu, kjer so povišane temperature, so morali elektrarno ohladiti in pripraviti varen dostop delavcem, ki so v nedeljo iskali puščanje, ki ga sicer zdaj zaradi razbremenitve primarnega dela ni več. Puščanje v velikosti šivankinega vboda so odkrili na zvaru na reducirnem delu colske cevi, slab meter od reaktorske posode. »Parameter spremljanja in puščanja primarnega sistema je del našega vsakdanjika, njegove omejitve so zapisane v tehničnih specifikacijah. Varnostna kultura, ki smo jo vzpostavili, nam narekuje, da na vsako spremembo, sploh pa tovrstno, reagiramo takoj,« je dejal Pfeifer. »Ta parameter puščanja je bil znotraj tehničnih specifikacij. Podoben scenarij redno treniramo na simulatorju elektrarne in je tudi večkrat vključen v izpitni scenarij ob licenciranju operaterjev.«
Odvisni od rek in TEŠ
Kolikšna bo uvozna odvisnost naše države, dokler NEK ne bo znova priključen v omrežje, ne bo odvisno le od proizvodnje hidroelektrarn in termoelektrarne, temveč predvsem od cen elektrike na trgu, ocenjujejo naši sogovorniki. Izkušnje lanske jeseni, ko je bil NEK ustavljen zaradi enomesečnega remonta, TEŠ pa zaradi nizkih cen elektrike na trgu, nakazujejo tudi verjeten scenarij letošnje jeseni: če bodo cene elektrike na tujih trgih višje od stroškovne cene električne energije v TEŠ, bomo elektriko proizvajali doma, po potrebi tudi v plinskih enotah, ki lahko obratujejo na ekstra lahko kurilno olje. To pomeni, da bomo tedaj proizvajali umazano elektriko, ne bomo pa odvisni od drage elektrike v tujini. Če bodo cene na trgu nizke, jo bomo uvažali.
Tudi zaradi takih dogodkov – ob boku energetske krize – je minuli teden generalni direktor Gen energije (pod njenim okriljem je tudi NEK) Dejan Paravan opozoril na pomen jedrske energije. Z naraščanjem potreb po električni energiji bo v prihodnjih letih »diskrepanca med porabo in proizvodnjo previsoka, da bi stali križem rok«, je dejal. »Če želimo to razliko med porabo in proizvodnjo zapolniti, lahko ugotovimo, da je najbolj idealna kombinacija jedrskih elektrarn in obnovljivih virov energije,« je dodal.
