Okoliščine smrti 74-letnega Velenjčana, ki je predpreteklo sredo dvakrat klical na številko 112 in prosil za prevoz v zdravstveni dom, so opomnile na nujnost reorganizacije nujne medicinske pomoči. Obstoječi sistem namreč po prepričanju ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana predstavlja vse večja varnostna tveganja. Manjka mu jasna vizija razvoja in koherentno vodenje, dolgoročno tudi kadrovsko ni vzdržen.

Osnutek zamišljene reorganizacije izvajanja nujne medicinske pomoči je pricurljal v javnost v začetku leta in doživel ogorčen odpor številnih lokalnih skupnosti. Župani so pisali protestna pisma in napovedovali, da bodo uporabili vsa pravna sredstva, ki bi lahko preprečila spremembe. Idejno zasnovo prenove sistema organiziranja nujne medicinske pomoči naj bi ministrstvo uradno predstavilo v kratkem, sledila bo javna razprava. Zamišljena rešitev bo zaživela najpozneje s 1. januarjem prihodnje leto, je odločen Bešič Loredan. Predstojnik mariborskega urgentnega centra in vodja delovne skupine za reorganizacijo NMP pri ministrstvu za zdravje Gregor Prosen pričakuje zelo glasno in politično obarvano javno razpravo. »Ta zgodba bo ponovno eksplodirala,« je prepričan.

»Osem let smo capljali na mestu«

Medijsko odmevna (telefonska) obravnava 74-letnega pacienta v ZD Velenje, ki je umrl na poti k dežurni zdravnici, je izpostavila posledice neenotnega pristopa pri organiziranju nujne medicinske pomoči v državi. V Velenju imajo dežurno ambulanto v zdravstvenem domu, nimajo pa bolnišnice. Obenem zdravstveni dom ni vključen v enotni sistem sprejemanja klicev prek dispečerske službe zdravstva. »Osem let smo capljali na mestu, osem let smo izgubili na področju razvoja dispečerstva in sistema nujne medicinske pomoči,« je ogorčen Prosen. Temelje reorganizacije so namreč postavili že leta 2015. »Na mestu smo obstali izključno zaradi politike, ki se ni mogla uskladiti in sprejeti odločitve.«

V Sloveniji je okoli 50 dežurnih ambulant zdravstvenih domov, ki so organizirane dokaj podobno kot velenjska. Zamišljena reorganizacija nujne medicinske pomoči predvideva združevanje razpoložljivih kadrovskih in tehničnih zmogljivosti v 16 večjih satelitih urgentnih centrov, ki bi bili povezani z enotnim dispečerskim sistemom. V zdravstvenih domovih, ki ne bi postali satelitski urgentni centri, bi ukinili urgentne ambulante; v njih bi med 7. in 20. uro delovale zgolj akutne ambulante za nujna in neodložljiva stanja.

Urgentni centri računajo na pomoč umetne inteligence

Konzorcij urgentnih centrov v Mariboru, Izoli in Trbovljah danes sodeluje v čezmejnem projektu, ki razvija sodobne digitalne rešitve za izboljšanje delovanja urgentnih centrov. »Zamišljeni informacijski sistem seveda ne bo prišepetaval zdravnikom, kako naj zdravimo, temveč bo v ozadju analiziral podatke in vzpostavil algoritme, ki nam bodo pomagali optimizirati oskrbo pacientov,« je pojasnil Prosen. Zdaj so v prvi fazi projekta, v kateri bodo superračunalnik naučili slovensko, zato da bo lahko obdeloval razpoložljivo zdravstveno dokumentacijo. Zatem bi vzpostavljeno orodje nadgradili tako, da bi s pomočjo strojnega učenja oziroma umetne inteligence pomagalo prepoznavati vzorce odločanja zdravnikov in ponudilo izboljšave. Obenem naj bi sistem olajšal znanstvenoraziskovalno delo v medicini. Petletni projekt eCREAM financira evropska komisija, vanj je vključenih 30 bolnišnic iz deve tih evropskih držav.

Ministrstvo za zdravje je ta teden dalo v javno obravnavo zakonski predlog o informacijskem sistemu v zdravstvu. Sistem naj ne bi omogočil zgolj poenotenega in celovitega dostopa do elektronskih osebnih zdravstvenih podatkov, temveč tudi uporabo podatkov za raziskave in inovacije, seveda v anonimni različici. Ali bo tehnična rešitev, ki jo tudi v Mariboru razvijajo pod okriljem projekta eCREAM, kompatibilna z načrtovanim državnim informacijskim sistemom, ki naj bi deloval pod okriljem novega javnega podjetja? Prosen je prepričan, da bo. »Razvijamo namreč odprtokodni projekt, ki ga bo mogoče vključiti v različne informacijske sisteme,« je razložil.