Stavbo Radiotelevizije Slovenija (RTVS) so izbrali, ker novinarji na javnem zavodu, združeni v koordinacijo novinarskih sindikatov RTVS, že skoraj leto dni stavkajo. Pogajanja z vodstvom medtem niso prinesla pričakovanih rezultatov. Med stavkovnimi zahtevami so novinarska, uredniška in institucionalna avtonomija in socialni dialog.
Društvo novinarjev Slovenije ob današnjem svetovnem dnevu svobode medijev ugotavlja, da je le profesionalen, odgovoren in avtonomen novinar lahko svoboden novinar. Novinarsko integriteto si vsak posameznik medtem gradi in ohranja samostojno, z lastno odgovorno in dostojno držo, s strokovnim delom ob spoštovanju etičnih in profesionalnih standardov. "Temelj te integritete je neodvisno delovanje v imenu javnosti in ne za ozke ali partikularne interese," so izpostavili.
Kot so poudarili, morajo novinarsko integriteto graditi, ohranjati in pred poskusi spodkopavanj vselej braniti in zagovarjati avtonomna in kompetentna uredništva medijev, ki morajo biti tako prva kot tudi prava zaslomba novinarjem. Javnost lahko naslavljajo in upravičujejo njeno zaupanje le z verodostojnim delom.
Sindikat novinarjev Slovenije pa bo predstavil rezultate ankete o delovnih pogojih novinarjev, ki so v marsikaterem pogledu zaskrbljujoči. Glede na anketo o delovnih in življenjskih pogojih novinarjev, ki jo je sindikat izvedel skupaj s Centrom za raziskovanje družbenega komuniciranja Fakultete za družbene vede v Ljubljani, anketirani v povprečju za medij delajo 23 let, toda tretjino časa brez sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Največje nezadovoljstvo nad delovnimi pogoji čutijo pri sistemu vrednotenja delovnih mest, možnostih napredovanja in obsegu dela.
Generalna skupščina Združenih narodov je 3. maj za dan svobode medijev razglasila pred 30 leti, leta 1993, z namenom, da poudari vlogo svobodnih medijev za razvoj demokracije.
Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je ob letošnjem dnevu opozoril, da je svoboda medijev povsod po svetu napadena. Ob tem je obsodil napade na novinarje ter širjenje dezinformacij in sovražnega govora. Po besedah Guterresa je vsa naša svoboda odvisna od svobode medijev, ki je temelj demokracije in pravičnosti ter bistvena pomena za človekove pravice. Guterres je opozoril tudi na vse večjo koncentracijo medijske industrije v rokah peščice in na propad številnih neodvisnih medijev.
Slovenija na lestvici medijske svobode napredovala za štiri mesta
Na lestvici medijske svobode, ki jo od leta 2002 objavlja organizacija Novinarji brez meja (RSF), je Slovenija od lani napredovala za štiri mesta. RSF v letnem poročilu o indeksu medijske svobode sicer ugotavlja, da so razmere za novinarstvo zadovoljive v manj kot tretjini držav, panogo pa da vedno bolj spodkopava industrija lažnih novic.
Medtem ko je Slovenija na indeksu medijske svobode lani med 180 državami zasedala 54. mesto, kar jo je uvrščalo v kategorijo problematičnih držav, je letos svoj položaj izboljšala in se povzpela na 50. mesto. S tem se ponovno uvršča med države z zadovoljivim položajem za novinarstvo, je razvidno iz danes objavljenega letnega poročila organizacije RSF o indeksu medijske svobode.
RSF v poročilu ugotavlja, da so razmere za novinarstvo zelo slabe v 31, slabe v 42 in problematične v 55 od 180 ocenjevanih držav. Dobre ali razmeroma dobre pa so v 52 državah. Razmere za novinarstvo so torej slabe v sedmih od desetih držav, zadovoljive pa v treh od desetih držav.
V organizaciji ob tem opozarjajo na hitre učinke, ki jih ima industrija lažnih novic za medijsko svobodo. V dveh tretjinah oziroma v 118 od 180 ocenjevanih držav je večina anketirancev namreč poročala o tem, da so bili politični akterji pogosto ali sistematično vpleteni v obsežne dezinformacijske ali propagandne kampanje, kar spodkopava in slabi novinarstvo.
Lani pa so bile razmere ugodne tudi za krepitev propagandne vojne. Rusija, ki je na indeksu medijske svobode 2023 padla še za devet mest, je v rekordnem času vzpostavila nov medijski arzenal, namenjen širjenju sporočil Kremlja na zasedenih ozemljih v južni Ukrajini. Prostor za širjenje usklajene propagande ruskih provladnih medijev sta sprostila tudi sistemska cenzura in prisilni izgon neodvisnih ruskih in tujih medijev.
Vojna v Ukrajini je prizadela tudi zahodno Evropo, kjer je več držav zaradi nacionalne varnosti omejilo novinarsko delo. Poročilo v zvezi s tem med drugim navaja Grčijo, ki je lani na indeksu zasedla 107. mesto. "Vohunjenje grške obveščevalne službe za novinarji s pomočjo programske opreme Predator velja za največjo kršitev medijske svobode v EU v letu 2022, zato je Grčija na indeksu 2023 med državami EU najslabše uvrščena," so povzeli na RSF.
Na indeksu medijske svobode so se letos najvišje uvrstile Norveška, Irska, Danska, Švedska, Finska, Nizozemska, Litva in Estonija, na dnu lestvice pa so Eritreja, Sirija, Turkmenistan, Iran, Vietnam, Kitajska in Severna Koreja.
Medtem ko Norveška zaseda prvo mesto že sedmo leto zapored, se je letos na drugo mesto uvrstila Irska. Spremembe so tudi na dnu lestvice, kjer zadnja tri mesta letos zasedajo azijske države.
