Vlada Roberta Goloba je z uredbo o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja februarja letos prižgala zeleno luč celjski kardiokirurgiji. Odmerila ji je 1,68 milijona evrov na leto oziroma 840.000 evrov za izvedbo 50 operacij v letošnjem letu. Program bodo začeli izvajati prvega septembra, je na majski seji sveta zavoda Splošne bolnišnice Celje (SB Celje) napovedal direktor Dragan Kovačić.
September se je včeraj iztekel, v Celju pa niso opravili niti ene napovedane kardiokirurške operacije. Neznank je namreč še ogromno, razkrivajo naša poizvedovanja. Med drugim še ni sklenjen aneks k pogodbi med bolnišnico in Zavodom za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), ki bi bil podlaga za financiranje operacij. »Ministrstvo za zdravje in SB Celje nam do danes nista posredovala odgovora, ali so izpolnjeni pogoji za izvajanje novega programa,« so nam sporočili z zdravstvene blagajne. ZZZS izpostavlja vlogo kadrovskih in prostorskih kriterijev, bolnišnica mora imeti za izvajanje tovrstne nove dejavnosti ustrezno opremo, poleg formalnih pa je treba izpolniti tudi pogoje za zagotovitev varne obravnave pacientov, so opozorili.
»SB Celje sicer že ima veljavno dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti kardiokirurgije, trenutno čakamo na prošnjo za pregled prostorov in opreme,« je Dnevniku včeraj pojasnilo ministrstvo za zdravje, ki še čaka na celjsko imenovanje odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti. To morajo v bolnišnici storiti najkasneje do 17. decembra.
Ime nosilca je sicer že razkrito. Pomanjkanje ustreznega zdravstvenega kadra v Celju krpajo s starimi znanci. Pred dobrim tednom je položaj predstojnika celjske kardiokirurgije zasedel Tomislav Klokočovnik, ki je operacije v tamkajšnjih prostorih opravljal že lani, takrat še pod okriljem svojega zavoda Kardio Klokočovnik. Spomnimo, da se je naprej izkazalo, da ni imel ustreznega dovoljenja za bolnišnično dejavnost v Celju; da ni pravne podlage za financiranje, pa so takrat vztrajali v zdravstveni blagajni. V javnem zavodu je zdaj zaposlen 20-odstotno. »Zopet sem javni uslužbenec,« se je hahljal. Z bolnišnico je sklenil tudi enoletno pogodbo za najem opreme.
Tudi na kadrovskem področju je pomagal Celjanom in v projekt pritegnil anesteziologinjo iz Hrvaške, ki je nameravala že lani sodelovati v spodletelem javno-zasebnem podjemu v Celju. »Pomagam postaviti nazaj to, kar mi je ministrstvo za zdravje porušilo. Če tega ne bi storilo, bi v Celju operirali že 400 pacientov. A ponavljam, ni vse odvisno od mene. Svoje obveznosti mora opraviti predvsem bolnišnica.« V celjski bolnišnici se na naša vprašanja o začetku operacij in izpolnjevanju pogojev zanje še niso odzvali.
S Klokočovnikom smo ponovno govorili včeraj. »Direktor bolnišnice je bil danes v Ljubljani, da bi se dogovoril za kadre, a mu klinični center še vedno noče posoditi nikogar,« je razočaran. O podpisovanju aneksa, čakanju na določitev nosilca dejavnosti in pregledu prostorov kirurg ne ve ničesar. »Oprema je dostavljena in pripravljena, operacijska dvorana, prostori intenzivne in pointenzivne oskrbe s štirimi posteljami so pripravljeni. To so zgledno uredili,« je dodal.
Ob preveliki zamudi utegnejo izgubiti program
V SB Celje so kardiokirurško dejavnost prvič zagnali junija lani. To so storili z zunanjo pomočjo podjetja Kardio Klokočovnik. Svoj program je Klokočovnik ustavil v začetku avgusta lani, potem ko mu je ZZZS sporočil, da mu brez pravne podlage ne more plačati opravljenih storitev. Ministrstvo za zdravje je kasneje odločilo, da Klokočovnik ne more dobiti dovoljenja za opravljanje bolnišnične zdravstvene dejavnosti v Celju, saj tamkajšnja bolnišnica ni pridobila predhodnega dovoljenja ministrstva za oddajo prostorov v najem.
Vodstvo SB Celje se je na razplet 1. decembra lani odzvalo s projektom uvedbe lastnega programa kardiokirurgije, čeprav, kot rečeno, ni imela bolnišnica za to niti opreme niti kadra. Vlada je celjski bolnišnici z uredbo, s katero je določila aktualne finančne okvire zdravstva, odmerila sto operacij na odprtem srcu letno. Kot datum širitve programa je uredba predvidela prvi julij, s čimer se je ta številka za letošnje leto prepolovila. Ta podlaga, če bodo operacije začeli v kratkem in z njimi pohiteli, v praksi sicer ne zamejuje njihovega števila – v tem primeru bi bilo plačano tudi večje število zdravljenj.
Dodatna zamuda bi krčila predvidene prihodke bolnišnice, v skrajnem primeru pa bi bolnišnica tvegala izgubo že dodeljenega programa. O takšnem črnem scenariju so že razpravljali na eni izmed spomladanskih sej sveta zavoda SB Celje. Če napovedanih operacij letos ne bi opravili, prenos programa v naslednje leto ne bi bil samodejen, je mogoče razbrati iz pojasnil ZZZS. Operacije bi bile v tem primeru odvisne od splošnega dogovora za prihodnje leto, ki ureja financiranje zdravstva, ali uredbe, ki lahko nadomesti splošni dogovor.
Smotrna je specializacija, ne drobljenje
V ZZZS se do vzpostavitve četrtega kardiokirurškega centra v formalnih postopkih pred vladno odločitvijo o celjskih operacijah niso opredeljevali. Postavitev in razvoj mreže javne zdravstvene službe na sekundarni in terciarni ravni je v pristojnosti ministrstva za zdravje, izpostavljajo. Menijo sicer, da bi bilo smiselno ob omejenih kadrovskih virih razmišljati o specializaciji bolnišnic. Večja razdrobljenost javne mreže je po njihovi oceni vprašljiva z vidika racionalnosti izrabe kadrovskih in finančnih virov, pa tudi z vidika kakovosti obravnave pacientov. To namreč pomeni manjše število zdravljenj na zdravnika oziroma izvajalca zdravljenj. Spomnili so še na stališče OECD, kjer so v julijskem pregledu za Slovenijo izpostavili veliko število majhnih splošnih bolnišnic, ki so neučinkovite z vidika stroškov, kakovosti in varnosti. Prav tako so v OECD opozorili na izzive pri boljšem načrtovanju in upravljanju bolnišnic, dodajajo na ZZZS.
