Revizija, ki je zajela UKC Ljubljana, je izpostavila vrsto spornih praks pri nabavah. Tveganja, ki so jih pri tem zaznali, se ujemajo z ugotovitvami računskega sodišča. Analizirali smo, kakšne premike bi lahko prinesel nov posnetek stanja v največji bolnišnici.
1. Kaj je pokazala revizija?
Drobljenje naročil, nejasne metode izračuna njihovih vrednosti, oddajanje naročil po objavljenem zakonskem roku in manjkajoče izjave o lastniških strukturah. To so le nekateri od opisov dogajanja v UKC Ljubljana, ki jih je izpostavila aktualna revizija. Izstopajo tudi ugotovitve o dobaviteljskih podjetjih, ki so povezana z zaposlenimi v bolnišnici. Nekateri dokumenti celo manjkajo, posamezni dobavitelji pa so plačilo dobili hitreje kot drugi. V marsikaterem primeru pa bi težko govorili o kakršni koli konkurenci med ponudniki, je še pokazala revizija poslov ljubljanskega UKC z dobavitelji v letih od 2019 do 2022, ki jo je opravilo podjetje Ernst & Young. »Delež naročil s samo eno ponudbo je več kot 20-odstoten,« je povzel Aleš Šabeder, ki vodi Urad RS za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu.
2. Kako bodo ukrepali v UKC Ljubljana?
Generalni direktor bolnišnice Marko Jug je včeraj zjutraj povedal, da je poročilo predal komisiji za preprečevanje korupcije in da ga bodo še isti dan predali tudi Nacionalnemu preiskovalnemu uradu. Napovedal je vrsto ukrepov za spremembo poslovanja, s katerimi bodo skušali zmanjšati tveganje za sporne nabave. V UKC nameravajo na primer ponovno vzpostaviti notranjo revizijo, ki je bila ukinjena leta 2020. Posodobiti želijo svoje akte o etiki in poslovanju, v kabinetu generalnega direktorja pa so določili zaupnika za prijave sumov nepravilnosti, na katerega se bodo lahko obrnili žvižgači. Zaposleni pa bodo morali po drugi strani sami razkriti potencialen konflikt interesov. Naj se sliši še tako neverjetno: tega pravila UKC Ljubljana od njih doslej niso zahtevala.
3. Ali bo v nabave poseglo zdravstveno ministrstvo?
Preteklo dogajanje je treba razkriti, je včeraj ugotavljal zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan. Vlada pa ima po njegovih besedah nalogo, da na področjih s sistemskimi nepravilnostmi uvede zakonske spremembe. »Če kot družba želimo usklajene spremembe in želimo izpeljati zdravstveno reformo, moramo najti najširši možni konsenz,« je dejal Bešič Loredan. Direktorje je treba po njegovem mnenju opolnomočiti, da bodo zdravstvene zavode vodili, kot je treba, potreben pa je tudi ustrezen nadzor nad vodenjem. Z vidika preprečevanja koruptivnih tveganj je bilo po njegovi oceni z revizijskim poročilom že opravljeno zelo veliko delo, v nadaljevanju pa bo treba doseči tudi nižje cene pri nabavah. Denar, ki bo na tak način prihranjen, bo treba porabiti za zdravljenje pacientov, je včeraj izpostavljal minister. Poudarja pa, da »ministrstvo ne more voditi zavodov«.
4. So ugotovitve pokazale na doslej neznane kritične točke?
Večina spornih praks, ki so jih včeraj naštevali na ministrstvu za zdravje, je bila že popisana. Mnoge med njimi je v svoji reviziji nabav v UKC Ljubljana – zajela je leti 2014 in 2015, poročilo pa je bilo objavljeno leta 2018 – analiziralo že računsko sodišče. Med stranpotmi, ki so jih na računskem sodišču izpostavili v svojem posnetku dobaviteljskega raja, je bilo ravno nesorazmerno pogosto drobljenje naročil. Spekter slabo utemeljenih potez je bil širok: na računskem sodišču so na primer omenili povabilo enemu samemu ponudniku. V času objave njihovega poročila je bil na čelu ljubljanskega UKC Aleš Šabeder. Bolnišnico je vodil do marca 2019, ko je postal minister za zdravje; aktualna revizija je to obdobje le oplazila.
5. Bo nova analiza stranpoti učinkovala na dolgi rok?
To ni samoumevno, kažejo dosedanje izkušnje. Revizijsko poročilo računskega sodišča, ki je bilo v nasprotju s tokratnim javno objavljeno, v največji bolnišnici očitno ni sprožilo potrebnih premikov. Po zdravstveni pogači se ozirajo akterji z najrazličnejšimi interesi, direktorji zavodov se praviloma redko spuščajo v konflikte z vplivnejšimi zaposlenimi, prav dobrega pregleda nad dogajanjem pa nima nihče. Dodatno stekanje denarja v sistem, s katerim bi morali v javnem zdravstvu odpravljati čakalne dobe, lahko tako prispeva celo h kakšni novi anomaliji. Predlogov temeljitih zakonskih sprememb, ki bi tudi na dolgi rok zmanjšale tveganje za slabo gospodarjenje v bolnišnicah, pa oblasti še vedno niso predstavile.
