Novi predsednik DeSUS Vlado Dimovski je na začetku tedna dejal, da želijo v stranki znova postati pomembni igralci na političnem parketu, kar v prevodu pomeni, da si na prihodnjih volitvah želijo vrnitve v državni zbor. Od izvolitve novega vodstva na junijskem kongresu se v DeSUS ukvarjajo z revitalizacijo stranke: izvolili so novo ožje vodstvo, novi generalni sekretar je Borut Grmšek, preselili sedež stranke v Ljubljano, se lotili notranjih konfliktov, pripeljali nove ljudi ter se lotili reorganizacije pokrajinskih in občinskih odborov.
Da je v aktualnih razmerah prostor za stranko, ki bi nagovorila predvsem neopredeljene volilce, meni dolgoletni šef stranke DeSUS Karl Erjavec. Že avgusta smo pisali, da je, potem ko se je pred leti poslovil s političnega parketa, napovedal ustanovitev društva Zbor za prihodnost Slovenije, iz katerega bi predvidoma po novem letu nastala nova sredinska stranka. Več o projektu, ki naj bi stavil na izkušene obraze, bo znano predvidoma prihodnji teden. Takrat naj bi bila predstavljena tudi imena ožje ekipe, ki jih je nekdanji večkratni minister zbral okoli sebe. Erjavec pravi, da se pri političnih usmeritvah v odnosu do socialne države in upokojencev ne bo nič spremenilo, bo pa poudarek tudi na gospodarskih razvojnih politikah.
Logar in Lotrič čakata na pravi trenutek
Pred novimi državnozborskimi volitvami brbota tudi v desnosredinskem prostoru. Še vedno ni jasno, kdaj in kaj želi s svojo Platformo sodelovanja storiti Anže Logar. Odločitev o tem, kdaj in kako bo potekala politična osamosvojitev, bi lahko že kmalu pretresali na upravnem odboru Logarjeve platforme. Nekdanji zunanji minister je trenutno še poslanec SDS, četudi ga je stranka skupaj z Evo Irgl in Dejanom Kalohom posedla v zadnjo poslansko klop. Do tega je prišlo po tem, ko so spomladi zavrnili podpis izjave o lojalnosti stranki in poslanski skupini SDS do konca mandata. »Okrepiti nameravam poslanske aktivnosti, predvsem v smeri predlaganja programskih rešitev, ki jih pripravlja Platforma sodelovanja v okviru strokovnega sveta,« je pred dnevi za Delo dejal Logar, sicer eden najmanj aktivnih poslancev v aktualnem sklicu državnega zbora.
Nov politični projekt na desnem delu politične premice je že pred časom napovedal tudi predsednik državnega sveta Marko Lotrič. V njem naj bi sodelovali kolegi iz gospodarstva, župani in strokovnjaki, ki želijo izboljšati poslovno okolje, pri čemer bi družbo izboljševali ob sodelovanju stroke. Lotrič je v intervjuju za Delo razkril, da so v iniciativi med drugim Igor Akrapovič, Marko Lukič iz podjetja Lumar, župan Žirovnice Leopold Pogačar in dr. Monika Kirbiš Rojs. Tako za Lotričev projekt kot druge naštete je z vidika potencialne ustanovitve politične stranke ključno vprašanje, kdaj to storiti. Po neuradnih ugibanjih je pričakovati, da se bodo prvi resnejši premiki zgodili po novem letu oziroma spomladi prihodnje leto.
V SLS mirijo strasti
V neparlamentarni SLS, kjer je nedavno zaropotalo v odnosu med Petrom Gregorčičem, ki je kot nosilec strankine liste na evropskih volitvah le za las ostal brez stolčka v evropskem parlamentu, in predsednikom stranke Markom Balažicem, pričakujejo pomiritev strasti na današnji klavzuri. »V preteklosti se je prevečkrat dogajalo, da so notranji spori in pritiski od zunaj stranko slabili. Pričakujem, da bomo temu storili konec na klavzuri in da bo njen izplen sledil priporočilom izvršilnega odbora, naj stranka do prihodnjih parlamentarnih volitev vse sile usmeri v krepitev lokalne mreže in oblikovanje jasnih smernic za nadaljnje delovanje,« pravi Balažic. V stranki je sicer zavrelo po volitvah ob analizi volilnega rezultata. Ob burni razpravi je na mizo padel tudi predlog za sklic izrednega volilnega kongresa, na katerem bi lahko zamenjali vodstvo, a do tega ni prišlo.
Manj znani so obrisi premikov na levi sredini, nad katero visijo razočaranje z Gibanjem Svoboda, to, da SD ne zna iziti iz vsebinske krize, in notranji razkol v Levici. Ugiba se o morebitnem angažmaju novega evropskega poslanca Vladimirja Prebiliča na naslednjih volitvah v DZ, a je ta doslej vztrajal, da je osredotočen na evropsko politiko. Politika še zanima tudi bivšega evropskega poslanca Klemna Grošlja, ki bi bil naklonjen povezovalnemu sredinskemu političnemu projektu, a je zadeva trenutno zgolj na ravni pogovorov. Grošelj ocenjuje, da je levosredinski oziroma liberalnodemokratski prostor idejno izpraznjen, saj je skozi desetletja zapravil močan intelektualni potencial, ki ga je črpal s fakultet in akademskih oziroma raziskovalnih institucij. »Zakaj tega danes ni več, mora povedati ta ista politika. Prišlo smo do nekega vrhunca, ko se je treba vprašati, kaj ta družba potrebuje in kakšna bo prihodnost na levi sredini. Vtis, da ne znamo upravljati države, je namreč zelo nevaren, ker ga tudi uradna politika s svojo nespretnostjo in neznanjem pelje do tega, da se začnejo ljudje ozirati po alternativah, ki ponujajo enostavne, ekstremne rešitve,« razmišlja Grošelj.
