Čeprav so pacienti ostali brez družinskega zdravnika, ki se je upokojil ali pa je začel delati v drugem kraju, zdravstveni domovi denar za njihovo oskrbo prejemajo še dve leti po specialistovem odhodu. Ker so se začele težave pri izbiri zdravnika zaostrovati že pred nekaj leti, je pri nekaterih prebivalcih brez osebnega zdravnika to obdobje že minilo ali pa se bo vsak čas izteklo. Pri čemer se je možnost, da bi si zdravnika izbrali v svojem kraju, v tem obdobju le še zmanjšala.
V strahu, kaj se bo zgodilo
po dveh letih
Med ljudmi, ki si po izgubi osebnega zdravnika niso uspeli izbrati novega, po opažanju ljubljanske zastopnice pacientovih pravic Duše Hlade Zore prevladujejo starejši. Nanjo pa se je nedavno že obrnil pacient, ki ga skrbi, kje bodo zanj poskrbeli po poteku dveletnega roka. Nadomestne ambulante za paciente po izgubi zdravnika, kakršne je v dveh enotah že uvedel ljubljanski zdravstveni dom, se zdijo sogovornici primerna začasna rešitev. Po njenem bi jih bilo smiselno urediti povsod, kjer ljudje za zdaj ne morejo izbirati zdravnikov. Po oceni Hlade-Zoretove pa bi bilo treba v teh okoliščinah razmisliti tudi, ali je omejitev financiranja oskrbe pacientov na dve leti po zdravnikovem odhodu še utemeljena. »Bolnikov, ki po dveh letih še vedno ne bi imeli zdravnika, ni prav veliko. Če ne gre drugače, si ga večina v takem primeru poišče v drugem kraju. A med nami so tudi ljudje, ki imajo več zdravstvenih težav in zdravnika potrebujejo pogosto. Hkrati pa v bližini nimajo svojcev, ne morejo uporabljati javnega prevoza in si ne morejo privoščiti daljših voženj s taksijem,« je opozorila.
Zavarovanci ohranijo bonitete opredeljene osebe še dve leti, tudi če ne izberejo novega zdravnika. Tako so v šišenski enoti Zdravstvenega doma Ljubljana zapisali v obvestilu za paciente, ki so ostali brez osebnega zdravnika. Ko potečeta dve leti od odhoda zdravnika, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) ukine financiranje glavarine, pojasnjujejo v tem zdravstvenem domu. Po tem obdobju imajo nekdanji pacienti, tako kot drugi ljudje brez osebnega zdravnika, v zdravstvenem domu dostop do nujne medicinske pomoči in nujnega zdravljenja.
Po dveh letih od zdravnikovega odhoda prejemajo le še sredstva na račun opravljenih storitev pri posameznem pacientu, so pojasnili v Zdravstvenem domu Ljubljana. »To pomeni, da denar, namenjen zdravstvenim storitvam iz naslova glavarine, ostaja na ZZZS,« ugotavljajo. To bi bilo po njihovem smiselno sistemsko urediti. »Prvi in najhitrejši ukrep bi bil, da bi ZZZS ukinil omejitev dveh let glede sredstev iz naslova glavarine,« menijo v zdravstvenem domu.
Česa pa se lahko pacienti brez zdravnika oprimejo v sedanjih okoliščinah? Na ZZZS izpostavljajo letošnji splošni dogovor za zdravstvo, ki predvideva, da izvajalci, torej zdravstveni domovi in koncesionarji, prebivalcem omogočijo prosto izbiro osebnega zdravnika. To bi morali zagotoviti tako, da »nobena zavarovana oseba ne ostane brez izbranega osebnega zdravnika«, ugotavljajo na ZZZS. Težave s pomanjkanjem družinskih zdravnikov niso posledica pomanjkanja denarja, poudarjajo, ob odklanjanju novih opredelitev pacientov pa bi moralo po njihovi oceni ukrepati ministrstvo za zdravje.
Meja obremenitev, pri kateri lahko v posamezni ambulanti odklonijo nove vpise, je po oceni ZZZS nerealno nizka. Zavzemajo se tudi za organizacijske izboljšave, kot je uvajanje klicnih centrov in spletnih aplikacij za naročanje. Nadomestne ambulante za paciente brez zdravnika lahko sicer v sili predpišejo zdravila, izdajo napotnice ali odobrijo bolniški stalež, naštevajo na ZZZS. A po njihovi oceni bi bilo treba še več naporov vložiti v to, da bi si lahko vsi izbrali zdravnika. »Dopustitev 'dvojnega sistema' dejansko pomeni, da imamo zavarovane osebe z boljšo in takšne s slabšo obravnavo,« opozarjajo na ZZZS.
Nejasen tudi položaj
nadomestnih ambulant
Prag obremenitev, pri katerih lahko ambulante družinske medicine zavrnejo dodatno opredeljevanje, se je zniževal po sporazumu med zdravniki in vlado Mira Cerarja, težave pri izbiri zdravnika pa se povečujejo zadnjih nekaj let. Zdravnikom, ki so se zaposlovali na novo, ni treba spremljati toliko pacientov kot njihovim predhodnikom. V zadnjem času je začelo vse več zdravstvenih domov uvajati nadomestne ambulante, kjer je bolnikom, potem ko izgubijo zdravnika, oskrba na voljo na enem mestu. Vseeno pa takšnih ambulant ni mogoče primerjati z dolgotrajnim spremljanjem bolnika pri posameznem zdravniku, saj se pri delu v njih izmenjujejo različni strokovnjaki.
Ali se bo ta oblika nadomestne oskrbe razširila po vsej državi, še ni znano. Na ministrstvu za zdravje izpostavljajo že pripravljene pravne podlage za razbremenitev zdravnikov v osnovnem zdravstvu in kratkoročne ukrepe za izboljšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev. Sicer pa sami nimajo neposrednega vpliva na organizacijo in izvajanje primarne zdravstvene dejavnosti, ki je v domeni občin, so sporočili z ministrstva.