Pedagoški inštitut je v sodelovanju s fakulteto Artes Liberales Univerze v Varšavi zagnal projekt Izobraževanje na mejah človeškega: izziv novih tehnologij. Glavni cilj projekta je interdisciplinarno raziskovanje človekovega položaja v sodobni digitalizirani družbi ter prevpraševanje vloge digitalnih tehnologij v sodobni vzgoji in izobraževanju. »S projektom želimo razširiti polje raziskovanja digitalizacije kot kompleksnega družbeno-tehničnega fenomena ter opozoriti na pomembno vlogo, ki jo imata pri njegovi konceptualizaciji in kritičnem prevpraševanju humanistika in družboslovje,« so sporočili s Pedagoškega inštituta.
Na nedavni predstavitvi projekta v knjižnici Otona Župančiča v Ljubljani so pedagoški strokovnjaki spregovorili o vzgoji in izobraževanju kot enem najpomembnejših družbenih področij, kjer se odvija digitalna preobrazba družbe in pojmovanja človeka in človeškosti. »Gre za področje, kjer poteka človekova formacija oziroma socializacija,« pravijo na inštitutu. »Pričakovanja družbe so v današnjem času drugačna od tistih izpred stoletja ali dveh. Hkrati je razmah digitalnih tehnologij v izobraževanju pospešila tudi pandemija covida-19, zaradi katere je v trenutni potrebi po ohranjanju temeljnih oblik izobraževalna politika pogosto iskala hitre rešitve brez temeljite in strateške refleksije,« so kritični do ravnanja oblasti med epidemijo. »Zato smo raziskovanje vloge digitalizacije v sodobni vzgoji in izobraževanju zastavili ob vprašanjih, ki se nanašajo zlasti na metode in smotre izobraževanja, njegovo družbeno vlogo ter definiranje človeka v dobi digitalnih tehnologij in v razmerju do umetne inteligence,« so razložili.
Novi izzivi
Kot je povedal eden od vodij projekta s poljske univerze Krzysztof Skonieczny, si bodo partnerji pri izvajanju zastavili nekaj temeljnih vprašanj: Kako uvedba nove tehnologije spremeni naš pogled na osebo, ki se izobražuje, in kako spremeni osebo, ki vstopa v izobraževalni proces? Kako je nova tehnologija spremenila način, na katerega učitelji učijo in regulatorji razmišljajo o novih tehnologijah? Kakšne rezultate bo prinesla uporaba novih tehnologij? »Nov izziv, za katerega nismo predvidevali, da bo tako pomemben, pa je chatGPT,« je Skonieczny poudaril pomen nove popularne tehnologije na področju umetne inteligence. Učenci lahko računalniškemu programu chatGPT naložijo svoje domače naloge in jih s tem na videz opravijo, učitelji pa se bodo morali zelo potruditi pri ugotavljanju, ali so naloge res opravili sami, pravi Skonieczny.
Novi minister za vzgojo in izobraževanje, pedagoški strokovnjak in nekdanji srednješolski učitelj matematike in računalništva dr. Darjo Felda, je sicer v svojem ministrskem programu digitalizaciji izobraževanja namenil eno od osrednjih mest. Med drugim nameravajo dati večji poudarek digitalnim veščinam pedagoških delavcev; v Sloveniji je že uveljavljen tudi akcijski načrt digitalnega izobraževanja do leta 2027.
Previdnost pri uporabi
Med pedagoškimi strokovnjaki je slišati tudi bolj zadržana stališča – zlasti do uporabe tehnologije pri mlajših otrocih. »Na kurikularni ravni ni digitalizacija kurikula tista, ki bi prispevala k večji pravičnosti in kakovosti,« opozarja profesorica razvojne psihologije s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Ljubica Marjanovič Umek. Predvsem otroke v predšolskem obdobju bi morali vzgajati brez zaslonov ali z njihovo minimalno uporabo v drugem starostnem obdobju, pravi profesorica.
Tudi profesor pedagogike z ljubljanske filozofske fakultete Damijan Štefanc je ob politični menjavi na vrhu ministrstva ugotavljal, da je pritisk v smeri digitalizacije vzgoje in izobraževanja ter za vnašanje »digitalnih kompetenc« v kurikularne dokumente res velik. Po njegovem mnenju bi bilo vsaj otroke v vrtcu treba zaščititi pred nenehno interakcijo z digitalno tehnologijo. »To bi morala biti ključna orientacija šolske politike in stroke,« je sporočil Štefanc.
