Strahovi nastajajoče levosredinske koalicije so se nekaj minut po začetku izredne seje državnega zbora, na kateri naj bi potrdili spremembe zakona o vladi in s tem trasirali pot za oblikovanje nove vlade z 20 ministrstvi 3. junija, uresničili. Rutinska formalnost se je po 30 letih samostojne Slovenije sprevrgla v politično dramo, polno zasukov. Vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec je pred začetkom seje državnega zbora še puščal odprto možnost za vložitev predloga za razpis posvetovalnega referenduma o zakonu o vladi, a je kmalu po začetku seje postalo jasno, da je opozicijska stranka to že storila. S to potezo so zadržali potrjevanje zakona o vladi za mesec dni, saj lahko poslanci o predlogu za razpis referenduma odločajo šele po 30 dneh.
Posvetovalni referendum št. 1
Bodoči mandatar Robert Golob (imenovanje bo potekalo v sredo prihodnji teden) je kmalu zatem v družbi predsednice SD Tanje Fajon in koordinatorja Levice Luka Mesca razkril, da se bodo držali zastavljenega cilja, a po nekoliko drugačni poti. »Ker se volilni poraženci ne znajo dostojanstveno posloviti, jim bomo pomagali s konstruktivno držo, da bodo 3. junija zapustili vladne prostore,« je napovedal Golob.
Ministrski razrez nove vlade bo opravljen na podlagi obstoječega zakona o vladi s 16 ministrstvi; ko bo zakon spremenjen, pa bodo prilagodili tudi ministrski zbor. Po krajšem posvetu levosredinske koalicije so sklenili, da bo začasni minister za delo, socialne zadeve, enake možnosti in družino Luka Mesec, minister za izobraževanje, znanost in šport Igor Papič ter za infrastrukturo Bojan Kumer. Predvideni ministri oziroma ministrice Alenka Bratušek (infrastruktura), Amalija Žakelj (vzgoja in izobraževanje) ter minister za delo Simon Maljevac pa bodo začasno prevzeli funkcije državnih sekretarjev na ministrstvih. Zaradi opozicije, ki se pretvarja, da je konstruktivna, ne nameravamo izgubiti niti dneva, je dodal Golob. Vlado, kakršno so predvideli v koalicijski pogodbi, naj bi dobili v 45 dneh. Predsednica SD Tanja Fajon je dodala, da vlada, ki se poslavlja, namerno zavira razvoj in napredek Slovenije. »Očitno vlada v odhajanju ne priznava poraza in ponižuje državljane in državljanke, ki so dali legitimnost neki drugi vladi. Referendum kot tak pa zlorablja za celjenje ran in travm,« je dejala Fajonova. Koordinator Levice Luka Mesec je glede predlaganega posvetovalnega referenduma dejal, da smo referendum o vladi že imeli, in sicer 24. aprila. »Ta referendum so izgubili, in ker se s porazom ne morejo sprijazniti, si očitno želijo za prihodnja štiri leta permanentni referendum. Janševa oblast uživa indijansko poletje, ampak to poletje se bo končalo 3. junija, ko bomo poskrbeli, da bodo lahko preživeli pravo poletje zunaj vladne palače,« je dejal Mesec. V NSi predloga o posvetovalnem referendumu niso podprli, po njihovem mnenju ima lahko koalicija tudi 30 ministrstev, zakona o vladi pa ne nameravajo podpreti, ker delijo mnenje s SDS, da 20 ministrstev ni optimalna številka za učinkovito delo vlade.
Posvetovalni referendum št. 2
V SDS nasprotujejo povečanju števila ministrstev s 17 na 20, ker so prepričani, da to pomeni višje stroške delovanja vlade, pa da so združevanja in prerazporeditve ministrstev nesmiselni in nelogični, predvsem pa, kot je dejal vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec, ne zagotavljajo operativnega in racionalnega delovanja. Zato je predlagal, naj si nova koalicija vzame čas za dodatni premislek, kako bolje sestaviti vlado, SDS pa da jim želi pri tem zgolj pomagati. V tem kontekstu bi lahko razumeli tudi predlog za razpis posvetovalnega referenduma o zakonu o vladi, o katerem sicer odloča večina poslancev v DZ, te pa SDS nima. Na tej točki se zato postavlja vprašanje, kaj bodo storili slovenski demokrati po verjetni zavrnitvi posvetovalnega referenduma, saj lahko zakon o vladi zadržijo le, če zahtevajo razpis zakonodajnega referenduma, kar pa lahko storijo s predložitvijo 40.000 overjenih podpisov državljanov. Levosredinska koalicija je želela na včerajšnji seji tudi čim prej opraviti z zakonom o RTV Slovenija, ki ga je v petek vložila SDS, da bi lahko nato koalicija začela postopek sprejema svojega zakona o RTV Slovenija. V SDS predlagajo, kar podpira le še NSi, da prispevek RTV ne bi bil več obvezen, ampak bi se fizične in pravne osebe same odločale, ali želijo še plačevati ta prispevek in v kakšni višini. V Gibanju Svoboda, SD in Levici so menili, da bi takšna zakonska rešitev uničila javni medij, zato so napovedali vložitev svojega zakona, ki je nastal v sodelovanju s civilno družbo in bi vodil k depolitizaciji RTV Slovenija. Vendar se je nato izkazalo, da je SDS vložila predlog za posvetovalni referendum tudi na zakon, ki so ga sami predlagali. Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je ob tem dejstvu izjavila, da si je parlamentarno demokracijo predstavljala nekoliko drugače. »Tukaj sem novinka. Demokracijo sem si predstavljala kot konstruktivno, korektno in higienično ravnanje. Mislim, da je referendum vložen proti vašemu lastnemu predlogu zakona. V glavnem upam, da nam bo uspelo dvigniti raven demokracije,« je dejala Urška Klakočar Zupančič.
