Beovičeva sočustvuje z zobozdravnico in upa, da bo zbrala pogum, da se bo vrnila v svoje delovno okolje.

Dodala je, da je takšnih dogodkov v Sloveniji v zadnji letih preveč. Lani jih je bilo po zdravstvenih ustanovah v Sloveniji več kot 700 incidentov, okoli 100 takšnih, ko je prišlo do fizičnega nasilja. »Nekako je videti, kot bi ljudje dobili neko dovoljenje, da se lahko z zdravstvenim osebjem grdo ravna. Da bodo lahko na ta način zdravstvo urejali. Temu ni tako. Tak dogodek samo oteži zdravstveno obravnavo. Škoduje pacientu, ki je to storil. Ogroženi pa se počutijo tudi ljudje v čakalnici, ki tako situacijo opazujejo.«

Beovićeva razume, da s strožjimi kaznimi ni mogoče preprečiti vseh napadov na zdravstveno osebje. Je pa prepričana, da bi tako vzpostavili red in primeren način obnašanja v zdravstvenih ustanovah.

Napad na zobozdravnico v ZD Ljubljana

Zobozdravnik Robert Kovačević je dopoldne povedal, da se je v ZD Ljubljana - Center pred mesecem dni zgodil nasilen incident, v katerem je pacient grozil, žalil in se tudi fizično dotaknil zobozdravnice.

Pacient je bil redno naročen, a odklonilen do terapije, ki jo je predlagala zobozdravnica. Po pogovoru sta se dogovorila za zdravljenje, kot ga je predlagala zobozdravnica. Ta je nato pacientu vbrizgala injekcijo z anestezijo, nakar je pričel pacient pljuvati in odrivati zobozdravnico. Grozil ji je, da ji bo razbil zobe. Zdravnica se je poskušala umakniti in umiriti situacijo, a to ni bilo mogoče. Umaknila se je v čakalnico, kjer so ji pomagali drugi navzoči.

Pacient je nato zapustil zdravstveni dom, ob tem pa še naprej grozil, da bo zobozdravnico poiskal na domu. Zobozdravnica in medicinska sestra sta se zaklenili v ordinacijo, kjer sta počakali na prihod policije. Kovačević pojasnjuje, da je bila zobozdravnica po dogodku močno pretresena in je odšla na bolniško. Pravi tudi, da jo je še vedno strah.

Kovačević je povedal še, da je podobnih primerov zelo veliko. Samo v ZD Ljubljana - Center so morali v zadnjih treh mesecih kar štirikrat klicati policijo. V letošnjem letu so v ZD Ljubljana imeli že 104 prijavljene primere nasilja nad zdravstvenimi delavci. Kovačević je povedal, da je takšno obnašanje nedopustno in da načenja delo zdravnikov. »Razumem, da imajo bolniki težave, da so zaskrbljeni, zafrustrirani, da mogoče pričakujejo več, kot jim mi lahko nudimo v danem trenutku, ampak pristati na to, da je nasilje kakršnakoli rešitev problema, ni dopustno,« je sklenil Kovačević.

Zdravniki si želijo hujše kazni za nasilneže

Zdravniška zbornica si že nekaj časa prizadeva za hujše sankcije zoper osebe, ki grozijo ali napadejo zdravstvenim delavcem. V začetku julija je Zdravniška zbornica Slovenije zbrala 7490 overjenih podpisov za vložitev pobude v državni zbor. Za napad ali resno grožnjo z napadom na zdravstvenega delavca so v predlogu predvideli zaporno kazen od šestih mesecev do treh let.

Za storilce, ki grozijo z orožjem ali nevarnim predmetom, ki z zdravstvenim delavcem grdo ravnajo ali ga lažje telesno poškodujejo, pa zapor od šestih mesecev do petih let. Če bodo poslanci prisluhnili zdravstvenim delavcem, bo nasilje v zdravstvu kaznovano enako strogo kot ob ogrožanju policistov.

Novomeška zastopnica pacientovih pravic Zlata Rebolj je že julija izrazila pomisleke v zvezi s predlogom. Opozarja zlasti na to, da spore v zdravstvenih ustanovah bolniki in osebje večkrat doživljajo zelo različno.

Preberite še:

V zdravstvu bi se radi izenačili s policisti

Napad na zdravstvenega delavca kot kaznivo dejanje: na potezi so poslanci

Kolumna Dragana Petrovca: Nasilje nad zdravniki

Do predloga so se konec julija opredelili tudi na pravosodnem ministrstvu. Izpostavili so, da obsojajo vsakršno obliko ravnanj z elementi nasilja nad komerkoli, tudi zdravstvenim osebjem. Dodajajo pa, da so dejanja, uperjena zoper življenje in telo, zoper človekove pravice in svoboščine, zoper čast in dobro ime, inkriminirana v obstoječi kazensko pravni zakonodaji in da je treba vsako prijavo suma storitve kaznivega dejanja na škodo kogarkoli potrebno obravnavati z vso resnostjo. Pri umeščanju novih kaznivih dejanj pa je potrebno postopati previdno, tudi z gledišča preprečevanja diskriminacije katerekoli poklicne skupine, so prepričani. Trdijo, da nasilja zoper zdravstvene delavce ne bo mogoče uspešno preprečiti z novimi instituti kazenskega prava, ki praviloma pomenijo sankcijo za že storjeno protipravno dejanje. Striktno in pravično kaznovanje je tako izjemnega pomena za učinkovito kaznovalno politiko. Zakonodajni predlog bodo na pravosodnem ministrstvu skrbno proučili, so sporočili.

Priporočamo