Sodni svet je predstavil svoja stališča o treh glavnih temah, ki že dlje časa okupirajo slovensko sodstvo. Kot je pojasnila podpredsednica sodnega sveta Urška Kežmah, imajo trenutno na mizi svež poskus pravosodnega ministrstva, s katerim bi do 3. januarja odpravili protiustavno nesorazmerje med plačami sodnikov in funkcionarji preostalih dveh vej oblasti. Po zadnji različici bi po nujnem postopku z mini dopolnitvijo zakona o sodniški službi uzakonili dodatek za opravljanje funkcije, ki bi ga v višini 577,73 evra mesečno prejemali vsi sodniki. Kot je opozorila odvetnica Kežmah, gre za »korak v pravo smer«, vendar pa predvidena rešitev še ne bo v celoti uresničila odločbe ustavnega sodišča.
Vlada in državni zbor bosta morala najti še dolgoročno sistemsko rešitev, hkrati pa ni izključeno, da bodo sodniki terjali nadomestilo tudi za nazaj. Kot je pojasnil predsednik sodnega sveta, vrhovni sodnik Vladimir Horvat, ekspertiza inštituta za javno upravo, ki deluje pri ljubljanski pravni fakulteti, dopušča možnost tožb, s katerimi bi sodniki na podlagi sodbe ustavnega sodišča zahtevali razliko v plačah tudi za pet let nazaj.
Glede morebitne stavke sodnikov sodni svet še ni sprejel uradnega stališča, tudi sicer pa so mnenja o primernosti stavke med člani sodnega sveta različna. Vsekakor pa ustava in zakonodaja sodniške stavke ne prepovedujeta. Sodniki bi tudi med stavko morali reševati nujne primere, lahko pa bi omejili svoje delo na različnih področjih - tudi na področju sodnega registra, zemljiške knjige, izvršb ... Signali, da nekateri nezadovoljni sodniki morda že zdaj izvajajo tiho stavko in delajo manj, so sicer prišli tudi do posameznih članov sodnega sveta.
Politična sled spreminjanja sodnega sveta
Na pravosodnem ministrstvu so pred časom pripravili predloge novega zakona o sodniški službi, novega zakona o sodnikih in novelo zakona o sodnem svetu. Ker so zaznali, da se pravosodnemu ministrstvu s prenovo sodniške zakonodaje izjemno mudi, pri sodnem svetu opozarjajo, da bi bilo smiselno najprej počakati, ali se bodo uresničile napovedane ustavne spremembe glede imenovanja sodnikov in sestave sodnega sveta.
Ta bi se po aktualnem predlogu razširil z 11 na 15 članov, ključna sprememba pa bi bila tudi, da državni zbor sedem »zunanjih« pravnih strokovnjakov ne bi več imenoval na predlog predsednice republike, temveč sam z dvotretjinsko večino. Po mnenju predsednika sodnega sveta, ki pogreša sito kandidatov, takšen postopek imenovanja članov povečuje nevarnost politizacije sodnega sveta. Da gre za politični poseg v sestavo sodnega sveta, meni tudi član sodnega sveta, odvetnik Emil Zakonjšek, ki je spomnil, da sestava sodnega sveta v preteklosti ni bila problematična in da sprememba sestave v okviru ustavnih sprememb sprva niti ni bila predvidena. Načrtovan je bil zgolj umik imenovanja sodnikov iz parlamenta, nato pa je stranka NSi svojo podporo ustavnim spremembam začela pogojevati s spreminjanjem sodnega sveta. »Ta sprememba ima politično sled,« je jasen Zakonjšek.
Do načrtovanih sprememb sestave sodnega sveta so skeptični tudi na vrhovnem sodišču, saj vidijo »nevarnost vpliva vsakokratne politike na sprejemanje bistvenih odločitev v sodnem svetu, pomembnih za delovanje sodišč, predvsem pa nevarnost blokade v delovanju sodnega sveta«.
Različna stališča glede enovitega sodnika
Pri sodnem svetu so zadržani tudi do predloga nove sodniške zakonodaje, ki med drugim prinaša tako imenovanega enovitega prvostopenjskega sodnika (sodniki na prvi stopnji se danes delijo na okrajne in okrožne). Zakonjšek je ob tem spomnil na podobno reformo s konca sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko so prav tako izenačili vse sodnike na prvi stopnji. Po besedah Zakonjška so se tedaj povečali sodni zaostanki, najmanj dva odstotka spisov pa se je ob reorganizaciji izgubilo oziroma založilo za daljši čas. Nekdanji sodnik je opozoril tudi na dejstvo, da so sodniki na posameznih področjih in okrožjih zelo različno obremenjeni, predlagana zakonodaja pa te problematike po njegovi oceni ne rešuje. Zakonjšek namreč v zakonodaji ne vidi orodij, ki bi sodni upravi omogočale, da (po novem enovite) sodnike nato tudi učinkovito razporeja.
Mnenje sodnega sveta se v tem delu razlikuje od stališča vrhovnega sodišča, ki je prav v teh dneh na pravosodno ministrstvo poslalo obsežen sveženj pripomb na predlagano zakonodajo. Kljub podanim pripombam na vrhovnem sodišču ocenjujejo, da bi uvedba enovitega sodnika »pomembno pripomogla k izenačevanju obremenitev sodnikov ter omogočila racionalnejšo poslovanje sodišč«. Na vrhovnem sodišču upajo celo na čimprejšnjo obravnavo nove sodniške zakonodaje, ki ima po mnenju sodnega vrha za delovanje pravne države večjo težo od načrtovanih ustavnih sprememb. x
