»Spremembe gredo v smeri, da tisti, ki imajo največ, prispevajo največ, ta denar pa bomo namenili mladim. Iskali smo ravnotežje med ciljno usmerjenimi ukrepi in ne prevelikim izpadom proračunskih prihodkov,« je v četrtek ob robu priprave predloga davčnih sprememb poudaril minister za finance Klemen Boštjančič. Pet novel zakonov, ki posegajo na davčno področje, je del širše prenove davčnega sistema, ki ga pripravlja vlada. Gre za zakone o dohodnini, trošarinah, o davčnem potrjevanju računov, o davčnem postopku in o finančni upravi.
Zajezitev splošne olajšave
Predlagane spremembe dohodninskega zakona bodo med drugim preprečile nastanek ogromne proračunske finančne luknje, ki jo prinaša letos spomladi sprejeta davčna reforma Janševe vlade. Po izračunu fiskalnega sveta bi namreč postopno zvišanje splošne olajšave na 7500 evrov, kar predvideva obstoječi zakon, javnofinančne prihodke do leta 2025 znižalo za kar 726 milijonov evrov. Če upoštevamo finančni odtis odpustkov, ki jih prinaša popolna uveljavitev celotne novele, pa je proračun že pri minus 846 milijonov evrov vsako leto.
Splošna olajšava se bo po novem s sedanjih 4500 evrov v letu 2023 zvišala na 5000 evrov in ne na predvidenih 5500 evrov, pri čemer, kot rečeno, ne bo dodatnih zvišanj. Po izračunih ministrstva za finance se bo zaposlenemu z minimalno plačo neto letna plača prihodnje leto glede na leto 2022 zvišala za 478 evrov, zaposlenemu s povprečno plačo pa za 130 evrov. Kot je že bilo napovedano, se bo stopnja v zadnjem dohodninskem razredu medtem zvišala s sedanjih 45 nazaj na 50 odstotkov. Prvi paket sprememb Golobove vlade prav tako vrača obdavčitev najemnin na raven blizu tisti pred reformo Janševe vlade, to je na 25 odstotkov.
Predvidena je tudi uvedba olajšave za mlade do 29. leta starosti, in sicer se bo davčna osnova od dohodkov iz delovnega razmerja znižala za 1000 evrov. Zaposlenemu s povprečno plačo se bo neto plača zvišala za 260 evrov na leto, tistim z minimalno plačo pa za 160 evrov.
Meja za normirance
25.000 evrov
Do velikih sprememb prav tako prihaja na področju normiranih samostojnih podjetnikov. Spreminja se višina priznanih odhodkov, ki je podlaga za izračun davčne osnove. Trenutno so normirancem priznani normirani odhodki v višini 80 odstotkov, če znesek ne preseže 100.000 evrov. Po novem predlogu bi v primeru, da prihodki presežejo 25.000 evrov, kot odhodke priznali le še 40 odstotkov prihodkov. Kaj to pomeni? Polni espejevec s 15.000 evri prihodkov bo tudi po novem plačal 600 evrov dohodnine, medtem ko bo tisti z na primer 60.000 evri prihodkov namesto današnjih 2400 evrov v prihodnje plačeval 5200 evrov.
Na ministrstvu so poudarili, da so spremembe usklajevali s socialnimi partnerji, pri čemer so poslušali tako delodajalce kot sindikate. Tisti, ki na leto zaslužijo več kot 25.000 evrov – takšnih naj bi bilo približno 18.000 –, so pogosto kljub velikim zaslužkom vplačevali minimalne prispevke, pri čemer gredo torej spremembe v smeri, da bi tovrstne normirance spodbudili, da ugotavljajo dejanske stroške in morda preidejo na drug način poslovanja. Spremembe glede normirancev naj bi državni zbor po nujnem postopku obravnaval že prihodnji teden.
