Obravnavo covida-19 je Nacionalni inštitut za javno zdravje 1. aprila, po več kot treh letih, poenotil z obravnavo vseh preostalih okužb dihal. Mučno koronsko obdobje se postopoma poslavlja. Odprta pa ostajajo pomembna ustavnopravna vprašanja o omejitvenih ukrepih, ki so bili sprejeti v minulih treh letih.
Ustavno sodišče se je tako še do sredine marca ukvarjalo z obsežno zadevo, v kateri so pobudniki spodbijali malone vse ukrepe, ki jih je sprejela vlada Janeza Janše. Pritožniki, ki jih je zastopal odvetnik iz Celja, so zatrjevali, da so bili protiustavni obveznost nošenja mask, testiranja in cepljenja, omejitve gibanja in zbiranja, zapiranje prodajaln in storitvenih dejavnosti … Med drugim so navedli, da je zapiranje družbe povzročilo gospodarsko škodo, stečaje, osebne stiske, razraščanje nasilja v družini ter hude zdravstvene posledice – duševne motnje in depresijo. Pobudniki so izpodbijali tudi zakon o nalezljivih boleznih.
Opozorila sodnic
Ustavno sodišče se je s tovrstnimi pobudami srečalo že večkrat in v preteklih treh letih je mnoge odloke in zakonske podlage razglasilo za protiustavne. Izhajajoč iz preteklih odločitev in trenutnih okoliščin je tokrat sodišče sklenilo, da zadeve ne sprejme v obravnavo; med drugim zato ker izpodbijani predpisi niso več v veljavi.
Sodnice Neža Kogovšek Šalamon, Katja Šugman Stubbs in Špelca Mežnar so zavrženju pobude za obravnavo odlokov nasprotovale, pri čemer so se osredotočile predvsem na omejitev gibanja v nočnem času – policijsko uro. Sodnica Kogovšek-Šalamonova je pri tem objavila ločeno mnenje, ki se mu je pridružila sodnica Šugman-Stubbsova. Sodnici sta opozorili, da je ustavno sodišče resda že odločalo o večini spornih ukrepov, do uvedbe policijske ure pa se še nikoli ni opredelilo. »Ustavno sodišče se doslej še nikoli ni izreklo o ustavnopravnih standardih, ki jih je treba spoštovati pri razglasitvi policijske ure, prav tako pa še ni imelo priložnosti, da bi pri tem uporabilo mednarodnopravne standarde, ki so jih v ta namen razvila mednarodna telesa,« je zapisano v mnenju. »Dejstvo, da so države v času epidemije pogosto uporabljale policijsko uro in da so to počele na problematičen in nesorazmeren način, zunaj ustavnih garancij, izhaja iz poročil mednarodnih organizacij o stanju človekovih pravic v tem času, kar nas dodatno opozarja na to, da je opredelitev do teh vprašanj pomembna za ohranjanje demokratične ureditve,« sta pojasnili sodnici.
Do policijske ure se je ustavno sodišče doslej opredelilo zgolj posredno – leta 2021 je ugotovilo, da zakon o nalezljivih boleznih ni bil skladen z ustavo, s tem pa so bili neustavni tudi ukrepi na podlagi zakona, torej tudi policijska ura.
Policijska ura se lahko vrne
Policijska ura je bila sicer uvedena 20. oktobra 2020, odpravljena pa je bila 12. aprila prihodnje leto. Nepretrgoma je torej trajala 174 dni in po podatkih ustavnega sodišča je bilo to drugo najdaljše trajanje policijske ure v Evropi. Ustavno sodišče je imelo priložnost odločiti o skladnosti same policijske ure z ustavo že nekaj tednov po uvedbi, v prihodnjih dveh letih pa bi se še večkrat lahko lotilo tega vprašanja, sta spomnili sodnici. Da je policijska ura protiustaven ukrep, saj brez zakonske podlage posega v osebno svobodo, pa je v svojem odklonilnem ločenem mnenju že leta 2020 izrecno zapisala sodnica Špelca Mežnar.
Neža Kogovšek Šalamon in Katja Šugman Stubbs sta v najnovejšem mnenju še zapisali, da se ne strinjata s tistimi sodniki, ki menijo, da sporni ukrepi ne bodo več uvedeni. Menita, da »verjetnost uvedbe tovrstnih ukrepov glede na vse pretekle, sedanje in prihodnje krize v dobi krepitve avtoritarnosti in neliberalnih teženj oblasti nedvomno obstaja«. »Prav za te prihodnje primere bi bilo nujno, da bi se ustavno sodišče o vprašanjih, ki so povezana s policijsko uro, izreklo ter ukrep analiziralo. (...) Gre za ustavno materijo par excellence,« sta prepričani sodnici. Po dostopnih informacijah pa nadaljnjih pobud na to temo pred ustavnim sodiščem ni več.
Presoja ukrepov na ustavnem sodišču je sicer pomembna tudi zaradi poprave krivic, ki jih je povzročilo kaznovanje (domnevnih) kršiteljev ukrepov v času epidemije. Po zamenjavi oblasti je nova vlada ustavila sodne postopke zoper protestnika Jašo Jenulla, pravosodno ministrstvo pa je začelo pripravljati zakonski ukrep, s katerim naj bi povrnili neupravičeno zaračunane globe. Kot smo že poročali, je bilo od začetka epidemije do 31. maja 2022 zaradi kršenja covidnih pravil sproženih več kot 62.000 prekrškovnih postopkov. Na ministrstvu za pravosodje ocenjujejo, da bo država za popravo krivic odštela okrog 5,7 milijona evrov. Zakon, s katerim bi ustavili odprte postopke in povrnili neupravičene globe, je trenutno v medresorskem usklajevanju.
