Medtem ko nekatere najrevnejše države sveta skrbi, kako bodo zadovoljile potrebe naraščajočega prebivalstva, nekatere najbogatejše skrbi, kako spodbuditi rodnost. Na Zemlji od včeraj živi osem milijard ljudi, čez pol stoletja pa bomo presegli mejnik desetih milijard, kažejo projekcije. Svetovna demografska rast ima daljnosežne posledice za trajnostni razvoj.

V ponedeljek se je v ljubljanski porodnišnici rodilo 15 otrok, od tega šest dečkov in devet deklic, med slednjimi tudi dvojčici. Morda je bil eden od teh otrok natanko osemmilijardti Zemljan. Dan pozneje naj bi namreč po izračunih Združenih narodov svetovna populacija uradno presegla osem milijard. »Osem milijard je mejnik za človeštvo,« je rekla Natalia Kanem, vodja sklada Združenih narodov za prebivalstvo.

Naraščajoče število svetovnega prebivalstva je problem, kajti planet mestoma postaja prenaseljen, zaloge neobnovljivih virov so vse bolj izčrpane. Z besedami Martina Luthra Kinga – vrtimo se v naraščajoči spirali uničenja. Stopnjujejo se potrebe po hrani, vodi, energiji, zdravstvenem varstvu, bivalnem prostoru, vse to prispeva k ekološki degradaciji, denimo h krčenju gozdov in povečanju emisij ter onesnaženosti okolja. »Vsak človek potrebuje gorivo, les, vodo, prostor, ki mu pravi dom,« je za Reuters dejala Stephanie Feldstein, direktorica za populacijo in trajnost na Centru za biološko raznovrstnost. To stopnjuje globalno segrevanje in vodi v vse obsežnejše konflikte, vojne za osnovne dobrine, kot je voda, in tudi k večjemu tveganju pandemij.

Človeštvo za nameček porablja naravne vire povsem neodgovorno in brez misli na zanamce. Dan ekološkega dolga zaznamuje trenutek, ko človeštvo izčrpa naravne vire, ki jih Zemlja zmore obnoviti v letu dni. Letos smo ga dosegli konec julija. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je poudaril, da je ta populacijski mejnik priložnost, da razmislimo o odgovornosti človeštva za planet.

V Sloveniji je vse drugače

Slovenski prispevek k svetovni populaciji je neznaten: v Sloveniji živi pol odstotka vsega prebivalstva EU ali manj kot 0,3 promila svetovnega prebivalstva. Po številu prebivalcev je naša država šesta najmanjša članica EU in trenutno šteje 2.108.732 prebivalcev. Lani se je že peto leto zapored rodilo manj prebivalcev Slovenije, kot jih je umrlo – in sicer skoraj 4300 manj, kažejo podatki statističnega urada.

Prebivalstvo je staro in se še naprej stara; v zadnjih 30 letih se je povprečna starost povečala za 7,5 leta. Mladi do 14. leta starosti predstavljajo le 15 odstotkov prebivalstva, v svetu četrtino. Starejših od 65 let je v Sloveniji dobrih 21 odstotkov, v svetu le desetina. Število starejših je v Sloveniji prvič preseglo število mladih sredi leta 2003. V Sloveniji je lani živelo 100 mladih prebivalcev (do 14 let) na 137 prebivalcev, starejših od 65. Stopnja rodnosti je 1,6 otroka na žensko, kar ne zagotavlja naravnega obnavljanja prebivalstva.

Dobra novica je, da vendarle umiramo starejši. Medtem ko je v svetovnem merilu pričakovana življenjska doba za moške 71 let, za ženske pa 75 let, je v Sloveniji višja: dečki, ki so se v Sloveniji rodili leta 2020, lahko pričakujejo, da bodo dočakali približno 78 let ali približno sedem let več kot v istem letu rojeni dečki na svetu, deklice pa 83 let ali približno osem let več kot tedaj rojene deklice na svetu, kažejo podatki statističnega urada.

Vsako leto nas je 80 milijonov več

Svetovno prebivalstvo se vsako leto poveča za 1,1 odstotka oziroma 80 milijonov, kažejo podatki Združenih narodov. Zemlja ima danes dobrih trikrat več prebivalcev kot leta 1950, ko je na planetu živelo 2,5 milijarde ljudi. Vendar pa število Zemljanov raste počasneje kot nekoč; med letoma 2015 in 2020 je svetovna populacija naraščala za polovico počasneje kot med letoma 1965 in 1970. Tudi pandemija je v minulih dveh letih terjala svoj davek. Do konca lanskega leta je po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije umrlo 3,9 milijona ljudi, tretjina v Evropi.

Od januarja 2020 do aprila 2021 je EU doživela dva preskoka presežne umrljivosti (to je presežek števila umrlih v primerjavi s povprečjem). Aprila 2020 je bila umrljivost v EU za četrtino višja od povprečne umrljivosti med letoma 2016 in 2019. Največ ljudi je umrlo v Španiji, Belgiji in na Nizozemskem. Novembra 2020 je umrlo kar 40 odstotkov več ljudi kot povprečno med letoma 2016 in 2019. Največ na Poljskem, v Bolgariji in – v Sloveniji.

V Nigeriji beležijo
eksponentno rast prebivalstva

Po drugi strani se je povprečna pričakovana življenjska doba zahvaljujoč napredku v medicini, tehnologiji in splošni higieni od leta 1900 več kot podvojila. Ob siceršnjem zviševanju pričakovane življenjske dobe in števila ljudi v rodni dobi bo leta 2030 na Zemlji živelo okoli 8,5 milijarde ljudi, leta 2050 9,7 milijarde, v 80. letih tega stoletja bo svetovno prebivalstvo doseglo vrhunec z okoli 10,4 milijarde ljudi. Nato bo število začelo upadati.

Število prebivalcev ne raste – in ne bo raslo – povsod enako. Najbolj naseljena celina ostaja Azija, kjer živi 61 odstotkov svetovnega prebivalstva. Po številu prebivalcev zadnjih petdeset let prednjači Kitajska, ki je že leta 1982 presegla milijardo državljanov. Sledita Indija, ki je milijardo presegla petnajst let za Kitajsko, in ZDA. Okoli leta 2027 bo na svetu več Indijcev kot Kitajcev, kažejo projekcije Združenih narodov.

Okoli leta 2030 bo število Kitajcev začelo upadati. Na vrhuncu se bo njihovo število gibalo okoli 1,45 milijarde, število Indijcev bo začelo upadati okoli leta 2060, pri 1,65 milijarde. »Indija sicer vlaga v mlajše ljudi, a morala bi načrtovati tudi demografsko tranzicijo, da bi lahko bolje poskrbela za vse večjo populacijo starejših v prihodnosti,« so zaskrbljeni v skladu Združenih narodov za prebivalstvo.

Do leta 2050 se bo več kot polovica svetovne rasti prebivalstva zgodila v Afriki. Letna stopnja rasti prebivalstva je že zdaj tam najvišja – 2,3 odstotka. V Afriki živi 17 odstotkov svetovnega prebivalstva. Do leta 2050 se bo število prebivalcev podsaharske Afrike podvojilo. Najbolj eksponentno rast beležijo v Nigeriji. Leta 1950 je bila Nigerija trinajsta najbolj naseljena država na svetu, leta 1985 je bila na desetem mestu, letos je na petem mestu izrinila Brazilijo, leta 2050 bo s približno 400 milijoni prehitela ZDA in se ustalila na tretjem mestu po številu prebivalcev. Do leta 2100 bo na svetu 733 milijonov Nigerijcev. Podoben drastičen populacijski skok se obeta v Demokratični republiki Kongo.

Izobrazba in kontracepcija zmanjšali rodnost

Še leta 1950 je bila sicer povprečna svetovna stopnja rodnosti pet otrok na žensko in odtlej upada. Danes znaša 2,4 otroka na žensko v rodni dobi. K temu izdatno prispeva uporaba kontracepcije. A ne povsod: po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je še vedno približno 214 milijonov žensk v državah v razvoju, ki se želijo izogniti nosečnosti, a zaradi različnih vzrokov – družbenih norm, verskih prepričanj ali zgolj zaradi slabe dostopnosti – ne uporabljajo kontracepcije. Med letoma 2010 in 2014 naj bi bilo po svetu 44 odstotkov vseh nosečnosti nenačrtovanih. Čeprav se je dostop žensk do izobraževanja z leti povečal, še zmeraj 130 milijonov deklet po vsem svetu ne hodi v šolo, 15 milijonov se jih nikoli ne bo naučilo brati in pisati. Slednje velja »le« za 10 milijonov dečkov. Številni dokazi kažejo na negativno povezavo med izobrazbo žensk in stopnjo rodnosti.

V Evropi in Severni Ameriki – kjer živi nekoliko več kot desetina svetovnega prebivalstva – se rast prebivalstva zaradi nizke stopnje rodnosti umirja. V tako imenovanem razvitem delu sveta je bila povprečna stopnja rodnosti leta 2020 1,6 živorojenega otroka na žensko, v najmanj razvitem delu sveta pa 3,8 živorojenega otroka na žensko. Za naravno obnavljanje prebivalstva je sicer potrebna povprečna stopnja rodnosti 2,1 otroka na žensko.