Pri uvajanju aktivnega življenjskega sloga pomaga že, če začnemo na tisti dan, ki je za nas najmanj stresen. Začnimo z manj telesne dejavnosti, sčasoma pa naj je bo več in naj bo bolj intenzivna. Če smo bili dlje časa nedejavni, lahko začnemo z nizko intenzivno dejavnostjo, kot je počasna hoja, svetuje zdravnica Anja Strmšek z območne enote NIJZ v Celju.

Odraslim priporoča petkrat tedensko vsaj pol ure hitre hoje, počasnega plavanja, lahkotnega kolesarjenja po ravnem terenu ali druge oblike zmerne telesne dejavnosti. Polurni odmerek zmerno intenzivne dejavnosti lahko razdelimo na več sklopov preko celotnega dneva. Pri tem naj posamezni sklop telesne dejavnosti traja najmanj deset minut.

Za izboljšanje zdravja je treba povečati zmerno telesno dejavnost na vsaj eno uro dnevno večino dni v tednu, je dodala. Po priporočilih naj posameznik izvaja 50 odstotkov vaj za vzdržljivost, 25 odstotkov vaj za moč in 25 odstotkov vaj za ravnotežje in gibljivost.

Plavanje in nordijska hoja zajemata vse tri elemente uravnotežene vadbe, medtem ko tek in hitra hoja predstavljata pretežno vzdržljivostno vadbo, ki ji je treba vsaj dvakrat tedensko dodajati vaje za moč in gibljivost.
Za starejše od 65 let je priporočljivo, da v redno telesno dejavnost trikrat tedensko vključujejo tudi vaje za ravnotežje in preprečevanje padcev, je navedla zdravnica.

Z intenzivnejšo vadbo počakajmo vsaj uro in pol po večjem obroku. Poskrbimo za ustrezno hidracijo. Odžejajmo se z brezalkoholno negazirano pijačo brez kofeina. Pri daljši vadbi poleg tekočine nadomeščajmo tudi elektrolite z regeneracijskim napitkom.
Pri tem ne smemo prezreti morebitnih drugih znakov pretirane vadbe, kot so bolečina v sklepih, prsih, vratu, spodnjem delu čeljusti, vzdolž leve roke, vrtoglavica, slabost in nereden utrip. Ob pojavu omenjenih znakov prekinimo vadbo in se posvetujmo z zdravnikom.

V primeru daljših ciklov sedenja pa glede na priporočila prekinimo sedenje vsako uro za vsaj eno minuto, večkrat pa imejmo tudi aktiven odmor na delovnem mestu, ki vključuje raztezne vaje.

Redna telesna dejavnost je pomemben gradnik zdravja že v obdobju otroštva in mladostništva. Pri otrocih in mladostnikih ugodno vpliva na učno uspešnost in izvajanje dnevnih nalog. Krepi tudi njihovo psihično odpornost, izboljša telesno pripravljenost in zdravje kosti, kar ima ugodne posledice tudi dolgoročno.

Otroci in mladostniki s pomočjo rednega gibanja, predvsem teka in skakanja, pridobivajo kostno maso, kar zmanjšuje tveganje za razvoj osteoporoze in z njo povezanih zlomov v kasnejšem življenjskem obdobju.