Ravnateljice in ravnatelji slovenskih osnovnih šol na strokovni konferenci, ki poteka še danes, razpravljajo o sistemih vodenja in učenja socialno-emocionalnih dimenzij v sodobnem vzgojno-izobraževalnem okolju. »Osredotočili se bomo predvsem na razvoj socialno-čustvene dimenzije v izobraževanju, ki jo razvijamo tudi z branjem, vključevanjem in poudarjanjem razvoja odnosnega pogovora,« se glasi eno od vodil srečanja.
Raven bralne pismenosti upada
V predvidenem referatnem delu konference dr. Sonja Pečjak s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani predstavlja razvoj bralne pismenosti v osnovni šoli. Ta je opredeljena kot »stalno razvijajoča se zmožnost posameznika za razumevanje, kritično vrednotenje in uporabo pisnih informacij«.
Dosežki slovenskih učencev v bralni pismenosti se izkazujejo v rednih merjenjih v okviru mednarodnih študij, kot sta PIRLS in PISA. Letos predstavljeni rezultati študije PIRLS, ki so jo izvedli na Pedagoškem inštitutu, so pokazali, da pri desetletnih učencih raven bralne pismenosti v primerjavi s preteklimi leti upada; dekleta sicer pri bralni pismenosti dosegajo nekoliko boljše rezultate kot fantje, vendar je upad dosežkov pri obeh spolih enak. Pri merjenju bralnih dosežkov raziskovalci niso zaznali značilnih razlik med povprečnimi dosežki posameznih šol v Sloveniji, pokazale pa so se velike razlike med učenci znotraj posameznih šol. Boljše bralne dosežke tako denimo dosegajo učenci, ki izhajajo iz družin z višjim socialno-ekonomskim statusom, kjer imajo doma več knjig.
Profesorica Sonja Pečjak se pri preučevanju bralne pismenosti med drugim ukvarja prav z vprašanjem, kako se lotiti odpravljanja velikih razlik v dinamiki razvoja bralne pismenosti pri učencih, tako na ravni dela z razredom kot na šoli kot celoti. Dr. Fani Nolimal z zavoda za šolstvo in Nada Požar Matjašič z ministrstva za vzgojo in izobraževanje ob tem poudarjata, da je spodbujanje razvoja bralne pismenosti in bralne kulture »stalen proces in vzajemna odgovornost vseh strokovnih delavcev s področja vzgoje in izobraževanja kot tudi vseh državljanov«. Po njunem mnenju je pomembno, da je vlada sprejela nacionalno strategijo za razvoj bralne pismenosti za obdobje 2019–2030; v okviru strategije so opredeljeni vizija, prednostne naloge in cilji, ki so natančneje opredeljeni v posebnem akcijskem načrtu za razvoj bralne pismenosti, sta pojasnili.
Kritika izobraževalnih strategij
Posvet o aktualnih šolskih izzivih z naslovom »Kakšno šolo v prelomnih časih?« so nedavno pripravili tudi na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. »V izobraževanju se danes soočamo s prikritimi vplivi neoliberalne ideologije, ki v današnjem družbeno-ekonomskem okolju spodbuja tržno miselnost, individualizem in tekmovalnost. To je škodljivo za izobraževalni sistem, saj ne spodbuja ustvarjalnosti, radovednosti, kritičnega mišljenja in sodelovalnega reševanja problemov. Šolam tako grozi izguba širine in kvalitete izobraževanja ter temeljnih vrednot, na katerih naj bi slonel vzgojno-izobraževalni proces, to je vključenosti, pravičnosti in zagotavljanja enakih izobraževalnih možnosti ter zmanjševanje družbenih neenakosti,« so sporočili iz osrednje akademsko-znanstvene ustanove.
Na posvetu sta bili do izobraževanja, ki spodbuja »doseganje kvantificiranih meril uspešnosti«, kritični dr. Špela Razpotnik z ljubljanske pedagoške fakultete in dr. Vesna Leskošek s fakultete za socialno delo. S kvantificiranjem uspešnosti se neenakosti med učenci poglabljajo ali utrjujejo, sta opozorili. Pri tem sta poudarili pomen načel, ki vodijo k »spodbujanju napredovanja celotne razredne in šolske skupnosti – povezovanja, vzajemnega sodelovanja in mešanja sicer vse bolj odtujenih družbenih skupin«. Otroška psihiatrinja dr. Anica Mikuš Kos je ob tem sporočila, da šolski prostor ponuja »največ možnosti za ustvarjanje sinergij med zaščito in promocijo duševnega zdravja otrok in mladostnikov ter vzgojo za socialno odgovornost, solidarnost in človečnost«. Pozvala je k prenovi oziroma razvoju šolstva, ki bo obogaten s psihosocialno razsežnostjo izobraževanja.
