Ministrstvo za zdravje je v poletnih mesecih v javno razpravo poslalo predlog zakona o psihoterapevtski dejavnosti. A že pred javno razpravo so osnutki zakona burili strokovno javnost ter jo razdelil na dva pola: izvajalce psihoterapije v zdravstvu, kamor sodijo klinični psihologi, psihiatri in pedopsihiatri, ter psihoterapevte, ki ne delujejo v zdravstvu in so se izobraževali bodisi v tujini, bodisi na Teološki fakulteti ali Univerzi Sigmunda Freuda Ljubljana ali pa v različnih psihoterapevtskih društvih. Oboji se sicer strinjajo, da je treba področje psihoterapije urediti, vendar vsaka stran vidi različne rešitve za ureditev področja. Ko se je 31. avgusta zaključila javna razprava o predlogu zakona, je ministrstvo prejelo več sto pripomb k predlogu zakona, ki jih po naših informacijah še vedno preučuje.
Kje se je (znova) zataknilo
Predlog zakona ločuje med psihoterapevti in kliničnimi psihoterapevti. Prav ta delitev pa znova kreše mnenja med psihoterapevti v zdravstvu in psihoterapevti zunaj zdravstva. To pa zato, ker zakon predvideva, da morajo psihoterapevti za pridobitev licence opraviti izobrazbo, pridobljeno po univerzitetnem študijskem programu druge stopnje, in le 100 ur kroženja v psihiatričnih klinikah, psihiatričnih bolnišnicah in centrih za duševno zdravje. Za naziv klinični psihoterapevt morajo opraviti še 100 ur izobraževanja na področju psihopatologije in 200 ur kroženja namesto 100.
Povedano drugače, zakon predvideva, da ko posameznik zaključi drugo stopnjo univerzitetne izobrazbe in 100 ur kroženja ter s tem pridobi potrdilo o opravljenem magisteriju, lahko nemudoma prične opravljati poklic psihoterapevta. Če želi postati klinični psihoterapevt in tako delovati na skoraj enakih mestih v zdravstvu kot psihiatri, mora opraviti le še nekaj dodatnih ur izobraževanja in kroženja.
Psihoterapevti, ki trenutno delujejo v zdravstvenih ustanovah, menijo, da predlog zakona s tem niža izobrazbene standarde za zdravljenje ljudi z duševnimi motnjami. Psihoterapevti zunaj zdravstva pa trdijo, da bodo posamezniki tako lahko hitreje začeli opravljali svoj poklic, kar bo privedlo do krajših čakalnih dob.
»Psihoterapevti skrajšujemo čakalne vrste«
V Zbornici kliničnih psihologov Slovenije, Združenju za otroško in mladostniško psihiatrijo, Združenju psihiatrov pri Slovenskem zdravniškem društvu in Združenju psihoterapevtov Slovenije so na ministrstvo za zdravje naslovili odprto pismo, v katerem izpostavljajo težave, ki jih po njihovem mnenju prinaša predlog zakona o psihoterapevtski dejavnosti. V pismu so zapisali: »Kljub trditvam, da bo zakon skrajšal čakalne dobe na področju duševnega zdravja, uvaja rešitev, ki ni le neustrezna, temveč tudi nevarna in neetična. Predvideva namreč, da bi se znotraj zdravstvenega sistema z obravnavanjem pacientov z duševnimi motnjami ukvarjali posamezniki brez ustrezne medicinske ali kliničnopsihološke izobrazbe, kar pomeni zmanjšanje kakovosti oskrbe pacientov z duševnimi motnjami.« Menijo, da osebe, ki bi pridobile naziv psihoterapevt ali klinični psihoterapevt, ne bodo imele ustrezne zdravstvene izobrazbe in bodo brez kliničnih izkušenj. »Opozarjamo, da gre za neetičen in nevaren eksperiment,« so še zapisali v pismu.
Le dan kasneje pa so psihoterapevti zunaj zdravstvene stroke kot odgovor na odprto pismo začeli kampanjo Psihoterapevti skrajšujemo čakalne vrste. Krajšanja čakalnih dob so se lotili tako, da vse, ki v Sloveniji izvajajo psihoterapevtsko dejavnost, naprošajo, da se pridružijo kampanji in prispevajo najmanj en cikel terapij za najmanj enega uporabnika. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, si s kampanjo želijo, da bi konkretno zmanjšali število ljudi, ki trpijo. Prav tako so na spletu objavili kratki dokumentarni film z naslovom Od norije do psihoterapije. »Film predstavlja direkten poziv k deinstitucionalizaciji in pokaže na vse stiske, ki so jih pacienti morali (in ponekod žal še vedno morajo) pretrpeti v zdravstvenih psihiatričnih institucijah,« so pojasnili psihoterapevti zunaj zdravstva. Sedaj je znova le vprašanje časa, kdaj se bodo na kampanjo odzvali psihoterapevti iz zdravstvenega sistema, na njihov odgovor pa znova psihoterapevti, ki delujejo zunaj zdravstva. O tem, kdaj bo zakon v parlamentu in sprejet, za zdaj ne vemo ničesar.
