Skoraj leto dni po lanskih rekordnih poplavah je vlada sporočila, da je dala soglasje za reorganizacijo Direkcije RS za vode (DRSV) in za razrešitev njene direktorice Neže Kodre, ki je pred tem podala odstopno izjavo. Reorganizacija in menjava na vrhu osrednje ustanove za upravljanje, vzdrževanje in investicije na področju voda tako prihajata v času, ko so pristojni že zaključili izvedbo izrednih ukrepov na vodotokih in ko naj bi se začel dolgo pričakovan in obsežen sanacijski program.

Rok Fazarinc, hidrotehnik in vodja sveta za vode: »Ključni državni projekti so se brez vsebinskih vzrokov predolgo preverjali, recenzirali in potrjevali.«

»Ministrstvo za naravne vire in prostor je zasnovalo reorganizacijo direkcije po petih področjih oziroma petih stebrih. Podrobnosti ne poznam. Upam, da bo šla reorganizacija v smer boljše povezanosti direkcije z realnostjo in potrebami družbe. Odkrito priznam, da v preteklosti na nekaterih področjih tega ni bilo,« je reorganizacijo direkcije komentiral hidrotehnik in vodja sveta za vode Rok Fazarinc. Dodal je, da je v preteklosti pogrešal boljšo povezanost in sodelovanje med direkcijo, terenom, investitorji in državo. »To ni funkcioniralo optimalno. Ključni državni projekti so se brez vsebinskih vzrokov predolgo preverjali, recenzirali in potrjevali,« je poudaril.

Zamude pri analizi, preselitvah, sanaciji …

Primer pomanjkljivega delovanja na tem področju je po besedah Roka Fazarinca tudi velika zamuda pri pripravi analize poplavnega dogodka – najhujše naravne nesreče v zgodovini naše države. Analizo so, kot opozarja, pristojni začeli naročati šele štiri mesece po poplavah, namesto da bi se s tem začeli ukvarjati že na dan poplav 4. avgusta lani. »Najprej je trajalo štiri, pet mesecev, da so naročili analizo. Potem pa se na razpis nihče ni prijavil, ker so bili pogoji za izvedbo prezahtevni. Problem je, da smo s tem na koncu izgubili dragoceni čas, skoraj pol leta. Analiza žal ni bila naročena takrat, ko bi morala biti. Zdaj se delajo posamezne analize po segmentih, kjer pa zaradi zamude oziroma časovnega odmika ne bo možno prepoznati vseh procesov, ki so se odvijali med poplavo na terenu,« je povedal Fazarinc. Pomemben del analize je namreč tudi zbiranje informacij o poplavnem dogodku na terenu. Pol leta po poplavah pa stanje na terenu seveda zdaleč ni več takšno, kot je bilo 4. avgusta ali nekaj dni po dogodku. »Na terenu ni več možno zbrati podatkov, ki bi jih lahko zbrali avgusta ali septembra lani, ko je bilo vse še zelo jasno vidno. To je tako, kot da bi prišel policaj opravit ogled nesreče tri mesece po dogodku. To je morda banalna primerjava, s katero pa želim povedati, kako pomembno bi bilo analizo dogodka začeti že 4. avgusta,« je pojasnil naš sogovornik.

V javnosti sicer v zadnjem času odmevajo zlasti opozorila v lanskih uničujočih poplavah prizadetih občin, ki opozarjajo na zamude pri sanaciji in preselitvah ogroženih hiš. »Želeli bi si, da bi se dela na terenu bistveno hitreje odvijala,« je za STA povedala županja občine Črna na Koroškem Romana Lesjak in dodala, da imajo trenutno odprtih okoli 20 projektov po lanski ujmi, a po njenem mnenju zaradi birokratskih ovir vse poteka prepočasi.

Denar za poplavne ukrepe delili po domače

V Dnevniku smo na pomanjkljivo delovanje direkcije opozarjali že pred lanskimi rekordnimi poplavami. Največji projekt, ki so ga v minulih letih vodili na direkciji za vode, je sklop protipoplavnih projektov, financiranih iz evropskega sklada za okrevanje in odpornost. Tudi pri vodenju teh projektov se je direkcija za zdaj izkazala za neuspešno. Do junija lani, ko je potekel rok za pridobitev gradbenih dovoljenj za dobrih 300 milijonov evrov vredne protipoplavne projekte, gradbenega dovoljenja za predvidene ukrepe ni uspelo pridobiti niti eni občini, s katerimi so na direkciji sklenili sporazume o sodelovanju. Ko smo stanje protipoplavnih projektov preverjali skoraj leto dni po preteku roka, je veljalo podobno – večina projektov je bila še vedno brez gradbenega dovoljenja.

Po našem poročanju o netransparentnem postopku izbire občin in razdeljevanju sredstev za protipoplavne ukrepe med občine so na ministrstvu za naravne vire in prostor zaradi možnih nepravilnosti pri tem projektu odredili izredni notranji revizijski pregled direkcije. Ta je potrdil, da so na direkciji protipoplavne projekte – ki so, kot je naposled pokazala tudi lanska ujma, še kako potrebni – izbirali brez jasnih kriterijev. Poročilo interne revizije je izpostavilo tudi tveganja, da so na direkciji delovali nepravilno in netransparentno ter da imajo težave z zagotavljanjem sledljivosti in evidentiranjem dokumentov. Številnih zapisnikov, evidenc in drugih ključnih dokumentov, ki bi lahko pokazali, kaj se je sploh dogajalo in kako so se sprejemale odločitve, namreč na direkciji preprosto niso našli ali pa so bili ti dokumenti pomanjkljivi.

Kaj prinaša reorganizacija direkcije

Glede na opisane dosedanje izkušnje cilji reorganizacije direkcije za vode niso presenetljivi: povečanje učinkovitosti, zmanjšanje zaostankov in zagotavljanje večjega nadzora. »Reorganizacija je proces, ki se je začel že v začetku letošnjega leta in zaključil po usklajevanjih v avgustu 2024. Ker gre za organ v sestavi ministrstva, reorganizacije ni postavljalo vodstvo DRSV samo, temveč v sodelovanju z vodstvom ministrstva,« pravijo na pristojnem ministrstvu za naravne vire in prostor.

Direkcija bo po novem po navedbah ministrstva razdeljena na pet področij dela: urad za planiranje in načrtovanje, urad za mnenja, soglasja in vodne pravice, urad za vzdrževanje voda, urad za investicije ter skupne službe. V okviru urada za investicije bo deloval tudi nov sektor za plazove, ki bo izvajal naložbe, povezane s plazovi, ki so v pristojnosti direkcije za vode. »Reorganizacija bo zagotovila večjo učinkovitost pri izvajanju zakonsko določenih nalog ter pripomogla k zmanjšanju zaostankov v postopkih, ki jih izvaja DRSV, hkrati pa zagotovila organizacijo, ki bo sposobna izvesti vse predvidene investicije v vodno infrastrukturo, sanacijski program in letno izvesti povečan obseg rednega letnega vzdrževanja vodotokov,« obljubljajo na ministrstvu in dodajajo, da je takšen model organiziranosti tudi sicer običajen za organizacije, ki združujejo upravljalsko, vzdrževalsko in investicijsko funkcijo.

Kdo bo nova direktorica

Vodenje direkcije bo s 26. avgustom kot vršilka dolžnosti direktorice prevzela Urška Hočevar, ki na ta položaj prihaja iz domžalskega Javnega komunalnega podjetja Prodnik. Večji del svoje poklicne poti je bila sicer zaposlena na JP Vodovod Kanalizacija Snaga, ki je del tako imenovane velike mestne družine MOL. »Kot vodja v različnih podjetjih ima izkušnje z vodenjem več sto zaposlenih,« pravijo na ministrstvu. Urška Hočevar naj bi na položaju ostala do imenovanja novega direktorja po opravljenem javnem natečaju oziroma največ šest mesecev.

Dosedanja direktorica direkcije Neža Kodre se medtem seli na čelo Inštituta za vode RS. Na ministrstvu so o razlogih za njeno razrešitev povedali le, da je odstopila iz osebnih razlogov. »Treba se je zavedati, da je bilo vodenje DRSV po lanskih avgustovskih poplavah izredno zahtevno in naporno,« so dodali.