V tem trenutku se pripravlja recenzija Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN). Ta je za gospodarstvo morda še bolj pomembna kot reforme. Govorimo o energetski samozadostnosti. Če v tej energetski krizi ne bi bili tako odvisni od uvoza energentov, bi nas ta kriza manj prizadela. Na GZS smo pripravili konkreten načrt, kako postati energetsko samozadostni do leta 2035, z upoštevanjem vseh brezogljičnih virov, in to je za gospodarstvo v tem trenutku absolutno ključno. Naredili smo tudi finančni načrt, kako to infrastrukturo financirati, da ne bi obremenjevali državne blagajne. Menim tudi, da bi morala odločitev o drugem bloku krške nuklearke sprejeti vlada, ne pa, da gre s tem vprašanjem na referendum. Zavedati se je namreč treba, da solarna energija ni dovolj močna za industrijo.

Hkrati moramo v NEPN odgovoriti tudi, na katero industrijo lahko računamo. Zelo me prizadene, ko slišim, da umazane industrije ne potrebujemo. To kaže na popolno nepoznavanje tematike. Če nameravamo staviti na sončno energijo, bomo za gradnjo solarnih panelov potrebovali aluminij. Če ga ne bomo proizvajali doma, ga bomo morali uvažati iz tretjih držav, kjer ga izdelujejo z nekajkrat večjim ogljičnim odtisom. Industrija materialov je slovenska primerjalna prednost in ne problem. Slovenija je namreč druga najbolj industrializirana država v Evropi, ta industrija pa zagotavlja 200 tisoč delovnih mest, torej vsako peto.

Glede na moč Golobove koalicije v parlamentu ni razloga, da reform ne bi izpeljali. Reforme se morajo zgoditi, temeljiti pa morajo na verodostojnih analizah in tehtnih argumentih ter seveda v dobro vseh. Kot direktorica GZS pričakujem, da bo gospodarstvo ob tem ključni sogovornik.