Devetdeset odstotkov vsega denarja, ki se ga je zbralo s prodajo v legendarni akciji Podarim-dobim, je ostalo Smučarski zvezi, saj so prva leta akcijo vsi pripravljali s srcem in dušo za naše smučarje, v želji, da bi bili ti čim bolj uspešni. Nihče ni zahteval honorarja, pa tudi televizija nam je odmerila veliko programskega časa, zato je bilo lahko pridobiti tudi številne sponzorje. Sčasoma se je to izrodilo, saj so tisti, ki so sodelovali pri projektu, čez čas rekli, da je zastonjkarstva dovolj. Ko se je vmešala še država in srečke obdavčila, je na koncu ostalo smučarski zvezi le še deset odstotkov zbranega denarja. Sčasoma so se srečo naveličali kupovati tudi ljudje.

Pisci so šli pogosto čez mejo dobrega okusa, ko so ugibali o tem, da sem bil za odhod Mateje Svet iz športa kriv jaz. To ne drži, ker se med nama nikoli ni zgodilo nič, ampak res nič, zaradi česar ji ne bi mogel pogledati v oči. A Slovenci se očitno radi izživljajo nad usodami drugih. Z Matejo Svet sva se po vseh teh letih vendarle končno sestala, srečanje pa je v tajnosti pripravil Bojan Križaj. Sam tega nisem niti malo slutil. Bojan mi je samo rekel, naj na določen dan pridem na neko lokacijo v Ljubljani. Ko sem prišel, je na dogovorjenem mestu čakal sam. Skupaj sva odšla v poslovno stavbo in se z dvigalom odpeljala do vrha, kjer je manjši lokal. Tudi ko sva prispela na vrh, tam ni bilo nikogar. Križaj mi je naposled dejal, naj malo počakam, in odšel, medtem pa je prišel natakar in natočil tri kozarce penine. Nenadoma se je ustavilo dvigalo in iz njega sta izstopila Bojan in Mateja Svet. Tisti dan sva se z Matejo pogovarjala kar štiri ure. In od tistega dne je zgodba za naju končana. x Nedeljskidnevnik