Aktualna infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek, ki rada spomni, kako je upokojencem uredila brezplačen javni prevoz, je septembra ljudem prostodušno solila pamet, naj se v izogib gneči na cesti vozijo na delo z javnim prevozom. Priznanje, da zaradi »nepredvidljivega« delovnika sama do Kranja ne more drugače kot z avtom, pove veliko o njej in razmerah v javnem potniškem prometu. Odmevna je bila te dni novica, da si je zaradi službe skoraj 100 tisočakov evrov vreden električni avtomobil privoščil minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer, ki je pristojen tudi za javni potniški promet. Po dveh letih najema in plačilu dobrih 43.000 evrov bo ministrstvo vozilo vrnilo.

Oba primera potrjujeta, da o prometni politiki razmišljamo predvsem iz avtov. Zato ne smejo čuditi temu primerni ukrepi: proti nepreglednim kolonam pločevine v smeri proti prestolnici se »borimo« z gradnjo novih parkirišč v središču prometno stoječe Ljubljane, medtem ko bi zastoje raje reševali z novimi kilometri (avto)cestnega asfalta in manj s krepitvijo trajnostnih prevoznih načinov z vlakom, avtobusom, souporabo električnih vozil in podobno. Uvedba enotne vozovnice IJPP je korak v pravo smer, ki sam po sebi ne odtehta pomanjkljivosti potniškega prometa, kot so slaba razvejanost omrežja ter neprilagojenost voznih redov.  Nedeljski dnevnik