Leta 1985 smo se prvič zavedeli, kako raznolika je Slovenija ne le po geografskih značilnostih, gospodarski razvitosti, kulturi in navadah, ampak da se vsa ta pestrost odraža tudi v zdravstvenem stanju prebivalcev posameznih regij. Korenine razlik so globoke in segajo v izobrazbene in razvojne možnosti, s čimer je zelo povezan tudi dohodek, pa način življenja, prehrana ... Po metodologiji, ki jo je razvila beneška pisarna Svetovne zdravstvene organizacije, smo naredili analizo in ugotovili, da je najpomembnejši generator neenakosti v zdravju v Sloveniji dohodkovna neenakost. Kar 42 odstotkov te vrzeli ji lahko pripišemo. Če bomo narisali zemljevid Slovenije po dohodku na prebivalca, bomo ugotovili, da tako kot pada zdravje proti vzhodu, pada tudi dohodek in podobno tudi delež izobraženih. To ni nekaj, kar bo s to generacijo starejših prebivalcev Pomurja, ki zdaj zbolevajo, izginilo. Če pogledamo skozi kazalnik debelosti pri otrocih, se enak vzorec že riše tudi pri tamkajšnjih otrocih. Delež prekomerno prehranjenih otrok je v Pomurju med največjimi. Okolje, ki ustvarja za zdravje manj ugoden življenjski slog, je še vedno tam, kar je težava, ki jo je težko izkoreniniti. Gre za tek na dolge proge. Seveda ne gre brez sistemskih ukrepov, država mora poskrbeti, da se bo Pomurje približalo razvoju preostale Slovenije. Poskrbeti je treba za delovna mesta, za delovna mesta za višje izobražene ljudi ... Torej ne samo za telovadnice, ampak za preplet vseh politik, od socialnih, izobraževalnih, gospodarskih do zdravstvenih.