Balkan v varnostnem svetu (VS OZN) ni ravno prioriteta. Hvalabogu to ni več kriza, s katero bi se morali intenzivno ukvarjati. Enkrat na leto se VS ukvarja z Bosno in Hercegovino, ko obnavlja mandat operacije Althea, in zadnje čase tudi zaradi ukrajinske vojne pri tem nastajajo težave. Ni jasno, ali bo Rusija uporabila veto na to resolucijo. Mandat se spet izteka, tako da bo to prva zanimiva razprava. Letos še nimamo besede, naslednje leto, ko se bo ta mandat spet obnavljal, pa upam, da bomo zagotovili, da se to res zgodi. Položaj še ni tak, da bi se te sile lahko umaknile. Drugo sta Srbija in Kosovo, o katerem misija OZN za Kosovo (Unmik) redno poroča varnostnemu svetu. To so rutinska poročila in lahko samo upamo, da ne bo prišlo do eskalacije.

Tako rekoč na našem teritoriju je tudi Ciper, kjer se obnavlja upanje za nove pogovore o celovitosti otoka, o sodelovanju med turškim in grškim delom. Če bo prišlo do konkretnega dogajanja, se bo verjetno bolj aktivno angažiral tudi varnostni svet, če gremo še malo dlje, pa imamo Gorski Karabah oziroma Armenijo in Azerbajdžan, tudi to bi lahko bila tema varnostnega sveta. Ponekod pa se ta ne ukvarja s pomembnimi temami, ampak vlogo prevzemajo regionalne organizacije. V Gorskem Karabahu so ruski mirovniki, evropski mirovniki oziroma opazovalci so na armenski strani, tako imamo tukaj krizo legitimnosti in delovanja varnostnega sveta. Afriška unija skupaj z Arabsko ligo ureja krizo v Sudanu, v Nigru združenje zahodnoafriških držav. Regionalne organizacije so pomembne, a varnostni svet OZN marsikdaj manjka v akciji. Tudi to je pogosto posledica vojne v Ukrajini. x Sobotna priloga Dela