Relevanten podatek o varnosti je število umrlih in huje poškodovanih na milijon prebivalcev. Včasih je bila ta številka res veliko večja, vendar če prenesemo število 80 v evropsko okolje, ni tako dobro. Najbolj varne so države, ki imajo okoli 20 ali pod 20 smrtnih žrtev na milijon prebivalcev.

Če pogledamo še hudo telesno poškodovane, vidimo, da človek sicer lahko preživi, a vprašanje je, v kakšnem stanju je. Če k temu prištejemo še sedem do deset notranje poškodovanih ljudi, ki jih prizadene nesreča, potem dobimo povsem drugačno sliko. Ko so na Švedskem pred tridesetimi leti rekli, da bodo sledili viziji 0 nesreč, so se jim vsi smejali, a danes imajo 18 do 20 nesreč na milijon. Če smo v Evropi med prvimi šestimi državami po varnosti otrok, smo pri splošni prometni varnosti med šestimi najslabšimi.

Težko razumemo, da je pogovor po telefonu identičen, kot da bi imeli 0,8 promila alkohola v krvi. V resnici možgani ne procesirajo dveh stvari hkrati. A celotna družba se je s tem okužila. Gre pa za element, ki je v prometnih nesrečah težko dokazljiv zaradi prepovedi uporabe zasebnih podatkov. Če bi operater dal javne podatke med prometno nesrečo, bi bili presenečeni, koliko je tistih, ki so vozili čez polno črto ali po drugi strani ceste in medtem uporabljali telefon. V oči bode tudi podatek o porastu poškodb z električnimi skiroji. Država, družina, posameznik toliko vloži vase, potem pa se pelješ s skuterjem brez čelade, zapelješ na pločnik, izgubiš ravnotežje in prideš na Sočo … In nikoli več ne boš delal tistega, kar bi lahko. Mi se moramo pri svoji majhnosti boriti za življenje vsakega izmed nas. x Nedeljski dnevnik