Tu res ni dvoma: krivo je strokovno vodstvo s selektorjem Aleksandrom Sekulićem na čelu, saj ni naredilo vsega tako, kot bi moralo. Po blamaži Poljakov proti Franciji v polfinalu sem imel v glavi edino to misel, da bi bilo najbolj higienično, če bi selektor takoj ponudil odstop. Ne vem sicer, ali bi ga vodilni na Košarkarski zvezi Slovenije sprejeli, a Sekulić bi s tem vsaj pokazal določeno odgovornost.

Menim, da so se preveč naslanjali na Luko Dončića. Že na olimpijskih igrah lani od polfinala dalje niso imeli načrta B za primer, če Luki ne bi šlo najbolje ali če bi ga tekmeci preveč dobro ustavljali. Tudi letos strokovni štab ni imel nobenega rezervnega scenarija. Goran Dragić je bil premalo izkoriščen. Pričakoval sem, da se bosta z Luko izmenjavala v vodenju ekipe, a stroka takega sistema ni vzpostavila. Tako smo imeli dva vrhunska organizatorja igre, a je bilo vse v rokah Dončića. Pa ni on kriv. Je eden najboljših na svetu in izjemna osebnost. Prepričan sem, da bi takoj sprejel ponudbo, da si vodilno vlogo z Goranom razdelita. Tako pa smo igrali ves čas na enak način: dali so žogo Luki, preostali pa so čakali, kaj bo storil.

Je pač tako, da tudi najboljši igralci na svetu potrebujejo dobro vodenje. Že po koncu kvalifikacij za evropsko prvenstvo sem rekel, da bi slovenska reprezentanca potrebovala vrhunskega, izkušenega, avtoritativnega selektorja, ki bi znal ekipo taktično in psihološko kvalitetno pripraviti. S tem bi bilo lažje tako Luki Dončiću kot preostalim igralcem, iz katerih bi pravi selektor iztisnil vse najboljše kvalitete. Francoski selektor Vincent Collet je pred dnevi dejal, da je na tem prvenstvu zmagala evropska košarka. V Evropi pač moraš igrati kolektivno in znati izkoristiti vsakega od desetih ali dvanajstih igralcev.