Kljub vsemu je posredovanje pri reševanju konfliktov in preprečevanju vojn želeno in lahko tudi učinkovito. Izkušnja Slovenije na poti njenega osamosvajanja temu pritrjuje. Ves čas si je prizadevala za mirno razdružitev nekdanje skupne države in pozivala k posredovanju mednarodne skupnosti. Pri tem je vztrajala tudi pred izbruhom konfliktov in vojn na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini. Posredniška vloga Evropske skupnosti je s svojimi zahtevami po prekinitvi spopadov skupaj z mirovno konferenco nakazala pot za mirno razrešitev konflikta. V bistvu je pritrdila predlogu Slovenije. Danes so nekdanje republike samostojne države, ki se med seboj priznavajo in tudi sodelujejo. S pogledom nazaj bi lahko trdil, da če bi Slovenija s svojimi predlogi uspela prej, bi bili odnosi na tleh nekdanje Jugoslavije osvobojeni marsikaterega bremena medsebojnih sovražnosti, grozodejstev in uničenj, ki so jih prinesle vojne.

Tudi danes se je vredno boriti za mir, aktivno in tvorno. Vredno je povzdigniti glas proti vojni in spodbijati vojno, tako kot to zahteva tudi naša ustava. Treba je soočati netilce vojne z dejstvom, da je vojna tudi njihov poraz. Danes je človeštvo pred povsem novimi civilizacijskimi izzivi. Nove tehnologije prinašajo nove, povsem drugačne odgovornosti, celo odgovornosti za življenje na planetu Zemlja. Soočanje z njimi je mogoče le v svetu brez vojne, v sodelovanju vse človeške skupnosti. Zato vsak glas za mir šteje. Tudi glas malih držav. Tudi Slovenije.  Mladina