Kako sem doživljal dogajanje v zvezi s Svetlano Makarovič? Bili smo v zelo veliki napetosti. Z ostalimi ustvarjalci smo razmišljali, da bi mogoče lahko vsemu temu škandaliziranju vzeli veter iz jader, s tem da bi Svetlano Makarovič na neki kontrolirani način vključili v proslavo. A te pristojnosti sam nisem imel, saj mi je v pogodbi izrecno pisalo, kdo odloča o teh stvareh in kdo je tisti, ki je odgovoren. Tisti scenarij, ki je bil odobren na upravnem odboru Prešernovega sklada in s katerim se je pozneje še zalomilo v zvezi z napovedovalcem, je bil okvir, znotraj katerega smo ustvarjali.

Ne glede na vse zaplete je bila moja odločitev ta, da se od trenutka, ko so bili okviri jasni, prireditve lotimo profesionalno in se ne ukvarjamo več s prej omenjenimi etičnimi zagatami, ampak izpeljemo to, kar je možno, na najboljši možen način. Interpretacije, ki se zdaj pojavljajo v javnosti, da je bila proslava »slaba« zaradi mojega odnosa z upravnim odborom Prešernovega sklada, ne držijo. Proslava je bila takšna, kakršna je bila, zaradi mojih odločitev. To pa ne pomeni, da dileme, ki so se takrat pojavljale, niso bile na mestu.

Bil sem zadovoljen s končnim rezultatom, ker vem, v kakšnih okvirih smo ustvarjali. Znotraj teh okvirov, znotraj tega, kar sem želel izpeljati, in glede na to, koliko ljudi je sodelovalo pri pripravi, koliko različnih del je bilo vključenih in kako so se stvari režijsko prepletale, proslave ni bilo enostavno sestaviti, čeprav je na televiziji to mogoče delovalo zelo enostavno. Če pa bi mi recimo danes ponudili sodelovanje, se v takšni konstelaciji ne bi odločil zanj. Delo na tej proslavi je v nekem trenutku privedlo do tega, da sem končal na urgenci. x n1.info