Obstaja veliko pričakovanje, da se zahod odzove [na vojno v Ukrajini]. Nekateri kolegi pravijo, da je naša generacija dobila temo, za katero se je vredno žrtvovati – véliko politično stvar. Dokončnega izida v Ukrajini ni mogoče napovedati in je stvar naših prizadevanj, naše žrtve, da se ubrani nekaj, za kar je vredno živeti. Veliko ljudi iz moje generacije govori o tem. Saj so prej obstajale podnebne spremembe, ampak so preveč abstrakten problem oziroma problem, ki zahteva bolj dolgoročno angažiranje in strukturne spremembe. Tu pa imamo neposredno grožnjo temu, kar smo mislili, da je civilizacijski dosežek, in kako se bo svet razvijal po drugi svetovni vojni. Generacija srednjih let je dobila zdaj občutek, da so te stvari ogrožene in da je na nas, da nekaj naredimo. ...

Pri vprašanju Ukrajine je vlada umirila retoriko, politika ostaja bolj ali manj enaka. Mogoče kdo misli, da je Janševa vlada ne vem koliko pomagala Ukrajini, dejstva temu ne pritrjujejo. Dobro je, da je bila ministrica Fajonova transparentna glede tega, povedala je, da je bilo vojaške pomoči za sedem milijonov evrov, kar je nič; humanitarne pomoči je bilo za tri milijone evrov, glede na to, kar so zbrale slovenske humanitarne organizacije, vidimo, da Slovenci bolj pomagajo Ukrajini kot država. To v zelo čudno luč postavlja Janševo angažiranje, velike izjave o prepovedi preletov, odhod v Kijev. Velike spremembe, ki se dogajajo okrog nas, Slovenci kvečjemu spreminjamo v neko vulgarno politizacijo, ne uspe pa se nam prilagajati svetu okrog nas, se dejavno vključiti. Svet se spreminja mimo nas. x Sobotna priloga Dela