Konec lanskega novembra je bil večje pozornosti deležen sistem chatGPT, čeprav sisteme umetne inteligence sistematično uporabljamo že najmanj 15 let: z vsako prepoznavo obraza na mobilnem telefonu, vsakim odprtjem spletne strani ali iskanjem po googlu, prevajanjem dokumenta v drug jezik. Tudi postavitev izdelkov na trgovinskih policah je natančno izračunana s pomočjo teh sistemov, dele tehnologije umetne inteligence se uporablja v zavarovalništvu in podobno.

S sistemom chatGPT pa se je zgodilo nekaj, česar nismo pričakovali niti tisti, ki se ukvarjamo s tem področjem. ChatGPT daje vtis, da je superpameten 'vseznalec', zelo pameten sogovornik človeškega tipa, ki na še tako nenavadno vprašanje poda odgovor, ki pa morda še ni vselej najbolj točen. S tem se je zgodil velik preskok v tehnologiji in njenih rezultatih, medtem ko je vse bolj v ospredju kritično vprašanje o možnih posledicah.

Vse kaže, da bo chatGPT med drugim močno preoblikoval trg dela in vplival na številne tipe zaposlitev. Sem spada vse, kar je povezano z besedili, slikami, glasbo, filmi, zvokom, tudi govorom, kreativne industrije so izrazito izpostavljene. Skladbo je že danes mogoče napisati le z vrstico besedila in brez glasbenega predznanja. Drugi primer so klicni centri. V letu dni skorajda ne bo več mogoče ločiti, ali na drugi strani s prijetnim gorenjskim naglasom govori človek ali ne. Primerov je še več in veliko ljudi bo moralo razmisliti, kaj bodo delali v prihodnje ... Spremembe ne bodo obšle niti znanosti, kjer je danes zahvaljujoč tehnologiji umetne inteligence nenadoma rešenih veliko problemov – česar ne pomnim v svoji karieri – in z nekaterimi stvarmi se ne splača več ukvarjati. x Nedeljski dnevnik