Lani avgusta smo imeli prvič preko milijon zavarovancev. Razmerje med upokojenci in zavarovanci se je celo izboljšalo, znaša 1:1,57. Prihodkov je bilo več, kot je bilo načrtovano. S prispevki je bilo za pokojnine zbrano več kot 80 odstotkov potrebnega denarja, le 12 odstotkov iz naslova dodatnih obveznosti je moral primakniti državni proračun.

O zvišanju upokojitvene starosti s 65 na 67 let in podaljšanju pokojninske dobe s 40 na 42 let bo treba razpravljati, četudi to ne bi bila priporočila OECD. Ne vem, kaj bo na koncu sprejeto. Ko govorimo o višjih pokojninah, pa to lahko pomeni tudi, da bo treba delati dlje. Več pokojninske dobe pomeni namreč tudi višjo pokojnino. Zelo nenavadno bi bilo, da vlada takega predlog sploh ne bi dala na mizo. Razumem, da bi temu nasprotovali sindikati. Manj verjetno pa je, da se o tem sploh ne bi razpravljalo pri snovanju pokojninske reforme. Pogoji se lahko zaostrujejo tudi z daljšimi prehodnimi obdobji, denimo namesto podaljševanja za tri mesece na leto samo dva meseca na leto. Pa morda še ne takoj, ko naj bi predvidoma začela reforma veljati, torej leta 2025, ampak bi se postopno podaljševanje pokojninske dobe in starosti lahko začelo šele leta 2026 ali kasneje. Brez tega pa po moji oceni ne bo šlo. Bi pa bilo smiselno, da bi se ljudje lahko navkljub temu upokojevali tudi z manj pokojninske dobe. Denimo s 35 ali 28 leti pri starosti 65 let. Seveda z nekoliko nižjo pokojnino, ki bi jo sicer dobili za 42 let pokojninske dobe pri 67 letih starostih. A nekdo, ki je študiral in ima dobro plačo, lahko tudi z manj kot 42 leti pokojninske dobe računa na dostojno pokojnino. x Večer