Zakon o dolgotrajni oskrbi najbrž ni bil pravi razlog za izstop iz ESS, kot zdaj poskušajo predstaviti delodajalci, temveč po mojem mnenju prej zakon o delovnih razmerjih (ZDR). Zakaj tako mislim? Ker že septembra lani niso želeli imenovati delovne skupine za pogajanja o ZDR, večkrat so odpovedovali udeležbo na pogajanjih, poskušali so z njimi zavlačevati. Zakaj? Da se nič bistvenega ne bi spremenilo? …

Zdaj delodajalske organizacije kot argument za izstop navajajo, da se prav noben njihov predlog ni upošteval in da z ZDR niso ničesar dobili. Zdi se, da delodajalci niso nikdar razumeli, da je ZDR po vsebini edini zakon, kjer je dobro, da delodajalci ničesar »ne dobijo«, ker je zaradi varstva šibkejše stranke, delavca, namenjen le delavcu in njegovim pravicam.

Morda zvenim kritično, tudi zaradi izkušenj sindikalnega izstopa iz ESS (leta 2021), ko delodajalci razen sočutja niso pokazali želje za obuditev dialoga, saj je bilo s prejšnjo vlado zanje lažje. In bilo jim je vseeno, da je bil takratni zakon o dolgotrajni oskrbi vložen v državni zbor brez ESS in s kratko javno razpravo. Takrat je bilo vseeno, da bo zakon neizvedljiv. Razumljivo, saj jih ni nič stal. Tudi davčna reforma je bila okej, saj jih ni stala nič, nasprotno, še nekaj časa jim ne bi bilo treba dvigati plač. Če k temu dodam še »propad« gospodarstva zaradi dviga minimalne plače, ki se je napovedoval dve leti od spremenjenega zakona dalje, potem imam lahko svojo veliko subjektivno sliko.