Svet okrog nas se vse bolj spreminja. Vse manj komuniciramo prek lastnoročno napisanih pisem, natipkanih besedil, obdajajo nas družbena omrežja, vedno več pišemo elektronsko in vse to vsakomur, tudi če ni jezikoslovec, pove, da se je v načinu pisanja marsikaj spremenilo. Ključno vprašanje za razumevanje vsake spremembe pravopisa je, zakaj sploh obstaja pravopis: da nam je lažje pisati in brati. Ne zato, da bi si otežili življenje, da bi učitelji imeli večjo oblast nad učenci, da bi lektorji lažje vznemirjali pisce, ampak preprosto zato, da mi vsi ne razmišljamo ves čas o tem, kako bomo zapisovali svet okoli sebe. Zato je glavna naloga vsake pravopisne reforme, da preveri, kaj pravopisno še ni razrešeno in kaj bi morda piscem in bralcem jezika lajšalo uporabo.

Projekt Pravopis 8.0 je v zaključni fazi. Na spletni strani Pravopis 8.0 sproti objavljamo predloge rešitev, ki so usklajeni v pravopisni komisiji. Na te predloge se v javni razpravi odzovejo številni zainteresirani. Ko bodo objavljena vsa poglavja in ko bomo analizirali vse pripombe, bomo izdali končno verzijo pravopisa. Tako demokratične metodologije oblikovanja pravopisa Slovenci še nismo imeli in tudi marsikje drugje po Evropi nam jo lahko zavidajo. Vsako pripombo presodimo povsem objektivno. Ne štejejo osebni občutki, kaj se nekomu zdi lepše ali grše, tu štejejo podatki. Jezikoslovje pri snovanju pravopisa gleda 10 ali 20 let naprej, vedno pa spremembe pravopisa naletijo na kritiko, največkrat na čustveno kritiko. Ljudje se zelo težko poslovimo od kakršnega koli pravila, ki smo se ga v mladosti naučili, tudi če je to pravilo zastarelo ali neutemeljeno.  Nedeljski dnevnik