Slovenijo sem obiskal v zadnjih 30 letih večkrat. Moj glavni prispevek vaši državi v ekonomskem smislu je bila pomoč pri uvedbi vaše nacionalne valute tolarja leta 1992. Kot veste, sem monetarni ekonomist. Danes sem zelo ponosen na to, kar smo takrat napravili, in sem tudi hvaležen premierju Peterletu za njegovo vodstvo, ko je rekel: Gremo, storimo to! Tolar je bil uveden in je postal izjemno uspešna valuta ter je zato zelo veliko pomagal pri tranziciji Slovenije, da je dobila precej močnejše gospodarstvo, ki se je bilo sposobno integrirati v Evropo. Znova sem si ogledal nekatere podatke. Leta 1992 je bil slovenski BDP na prebivalca približno 50 odstotkov nemškega, danes pa je na 80 odstotkih nemškega nivoja. To je v treh desetletjih velik napredek, ki kaže, da je Slovenija postala eno najbolj prosperitetnih gospodarstev v Evropi. Rad si zamišljam, da so k temu pripomogla tudi moja takratna priporočila o valuti in trgovinski politiki.

V temelju je moje splošno prepričanje še danes, da naj narodi spoznajo sami sebe in sledijo tistim praksam, ki jih vodijo v krog dobro delujočih gospodarstev v regiji, ki jih obkroža. Če so me torej leta 1991 vprašali, kakšno politiko naj sprejme Slovenija, sem rekel, naj sledi politiki, ki jo bo v desetih letih pripeljala v bližino Nemčije, Francije, Francije, Italije ali Švedske in Švice. Moj nasvet je torej bil: Ne eksperimentirajte z novimi teorijami, marveč skušajte postati – in to besedo sem tedaj velikokrat uporabil – normalno gospodarstvo. Slovenija je načeloma to storila in uspela, seveda, in spričo tega sem zelo zadovoljen.  Večer