Pravila so zelo jasna. Da dobiš denar iz solidarnostnega sklada za poplave, mora najprej res biti presežen prag škode, ki znaša 0,6 odstotka BDP države. To naj bi bilo v Sloveniji pri 300 milijonih evrov in ta znesek bo prav gotovo, žal, precej presežen. Ta osnovni pogoj je torej izpolnjen, zdaj pa bo treba pripraviti celovito oceno neposredne škode in na tej podlagi oddati zaprosilo za pomoč iz solidarnostnega sklada, in to v dvanajstih tednih po nesreči. Rok se bo torej iztekel nekje do konca oktobra. Šele na teh podlagah se bo določila končna vsota. Zneski, ki jih je omenila predsednica von der Leyen, so vsote, ki jih je komisija pripravljena dati na razpolago. Bo pa končna vsota tega denarja odvisna od ocene škode, kakovosti zaprosila in seveda od proračunskih zmožnosti Evropske komisije.

Najprej bo seveda treba imeti celovito oceno škode. Za zdaj so bile te ocene zgolj začasne, da ne rečem čez palec. Pri solidarnostnem skladu so omenjene vsote pomoči v skladu z njegovimi pravili že maksimirane. Iz tega sklada je namreč mogoče pridobiti samo do 2,5 odstotka neposredne škode do praga pri 0,6 odstotka BDP, in do šest odstotkov neposredne škode nad tem pragom. Kar pa zadeva druge vire, bo predvsem od slovenske strani odvisno, koliko in kateri denar bo Slovenija želela preusmeriti iz prvotnih namenov v popoplavno obnovo. Nekaj številk je že v javnosti, recimo znesek dodatnih posojil, ki bi jih Slovenija želela najeti iz instrumenta za okrevanje in odpornost, je nekaj čez 700 milijonov evrov. Sredstva za kohezijo in nepovratna sredstva iz instrumenta za okrevanje in odpornost pa so tudi znana. Sedaj bo treba samo še izvedeti, kolikšen delež teh bo Slovenija preusmerila v popoplavno obnovo. x Večer v soboto