Sistem obveščanja oziroma povzemanja informacij glede odpoklica živil s strani izvajalcev dejavnosti je enak od ustanovitve uprave leta 2013. Mi nismo spreminjali sistema obveščanja javnosti. A če obstaja občutek, da to obveščanje ni zadostno, ali pa da mu karkoli manjka, je prav, da se to izpostavi in da se o tem govori. Mi smo zdaj na točki, ko vemo, da je treba te stvari doreči, zato je uprava pristopila proaktivno k reševanju tega vprašanja. Načeloma se ni več obveščalo javnosti, kadar je bilo možno sklepati, da živilo ni več pri kupcu. Takšen je bil sistem do zdaj.

Glede na to, da smo v zadnjem času podvrženi res veliki medijski izpostavljenosti zaradi ostankov pesticidov, pripravljamo spremembe pri komuniciranju. Te bomo pripravili skupaj z drugimi deležniki – Zvezo potrošnikov Slovenije, Nacionalnim inštitutom za javno zdravje, ministrstvom za zdravje in zdravstvenim inšpektoratom. Problematiko bomo skupaj preučili in korigirali protokol v skladu z zaključki. Med drugim razmišljamo tudi o tem, da bi bolj podrobno javnost obveščali, v katere trgovine je bilo dobavljeno neskladno živilo, kar je bil eden od očitkov, a se moramo o tem pogovoriti še z ostalimi, saj nismo samo mi tisti, ki o tem odločajo.

Menim, da je prav, da je veliko zanimanje za to tematiko, predvsem zato, ker se pogovarjamo o varni hrani. To je tudi znak, da gre za ljudi pomembno področje – in če obstaja prostor, da lahko v verigi preskrbe s hrano še karkoli izboljšamo, je to absolutno pozitivno. Tako v primeru, če lahko še dodatno izboljšamo odstotke skladnih živil, ki pridejo na trg, kakor za delo inšpekcije.