Po mnenju evalvatorjev strategije razvoja turizma 2017–2021 nismo dosegli zastavljenih ciljev. Eden od razlogov je, da nismo dosegli strukturnih sprememb v nastanitveni dejavnosti. Želenega obsega obnov in kakovostnejših hotelskih zmogljivosti ni. Nasprotno, Slovenija je zabeležila izjemen vstop mikroponudnikov v segmentu najbolj enostavnih nastanitev, ki večinoma poslujejo le v poletni sezoni. Vse to se odraža v nižji rasti dodane vrednosti in nižji produktivnosti, višji koncentraciji turističnega prometa v poletni sezoni, slabši konkurenčnosti in nižjem cenovnem položaju Slovenije kot turistične destinacije. Nedoseganje ciljev je v določeni meri rezultat ugodnih makroekonomskih in globalnih turističnih trendov v predcovidnem obdobju, izrednih okoliščin epidemije, v veliki meri pa je posledica posameznih turističnih politik. Med temi je Slovenija najuspešneje izvajala trženjsko, najslabše pa politiko razvoja kadrov in usmerjanja naložb v nastanitve in drugo turistično infrastrukturo. Slednja elementa sta ključna za doseganje višje dodane vrednosti in trajnostne konkurenčnosti.

V sedmih letih nismo naredili kakovostnega premika. Bili smo opiti s kvantitativno rastjo turističnega prometa, razvoj je bil stihijski. Kot največji dosežek prejšnje vlade štejem majsko sprejetje strategije, ki je res dober dokument. Seznam ukrepov je ustrezno identificiran, pred nami je implementacija izzivov, ki nam jih ni uspelo urediti desetletja.