Znamo v Sloveniji pridelovati hrano z manj gnojil? Kako do krme za živali? Preprosta vprašanja, ki bi si jih vsak dan morali postavljati v vseh institucijah kmetijstva. Pa o tem ne slišimo veliko, imam občutek, da je to bolj problem urbanega prebivalstva kot podeželja. Ekološko kmetijstvo je že ena taka pot. Prav tako zmanjšani vnosi gnojil in zaščitnih sredstev z različnimi tehnologijami ohranitvenega in preciznega kmetijstva. Če kdaj, kmetje danes potrebujejo alternative in podporo institucij znanja. So te dovolj razvite za to podporo, imajo dovolj primernih kadrov, znanja in sredstev? To pa je že drugo vprašanje, vsekakor je dolgoročno to edina pot. Težko bo človeštvo imelo res poceni energijo in s tem tudi poceni mineralna gnojila. Potrebna je resna preobrazba kmetijstva.

Človek ne more verjeti, kaj se dogaja, kako nerazgledani smo in kako čredno reagiramo. Nobene lakote s hrano ne bo, ne tukaj in ne v prihodnje. Ob višjih cenah hrane, ki bodo take vsaj kratkoročno, če ne srednjeročno, pa je treba poskrbeti za najšibkejše in jim zagotoviti dostojen obrok. Delati zaloge hrane doma je davek na neumnost. Bodimo pametni! Lahko pa se ukvarjamo z vrtičkarstvom, saj je to dobro iz več razlogov, in kupujemo preverjeno hrano iz lokalnega okolja od domačih proizvajalcev.

S tem bomo največ naredili zase in za tiste, ki se še mučijo s kmetovanjem, tudi živilstvom. Kmetom in živilskim podjetjem ekonomsko ni lahko v teh težkih časih in potrebujejo našo podporo, ki jim je lahko damo največ z nakupom, pa ne tistim prekomernim – to povzroča samo težave. x Nedeljski dnevnik