Vse je šlo narobe šele takrat, ko so se vsi začeli nepooblaščeno vtikati v inšpekcijski postopek. Gospod Podpečan (Ožbalt Podpečan, predsednik veterinarske zbornice, op. p.) ni bil na kraju samem. Nima vpogleda v sam inšpekcijski postopek, ne ve, kaj je bilo do takrat že narejeno v tem postopku. Njegovi odzivi so splošni, kažejo na nepoznavanje. In čeprav je vodja centra za dobrobit živali, niti z eno besedo ne govori o zaščiti živali. Moti tudi to, da ni obsodil malomarnega, neodgovornega ravnanja z živalmi. Njegove izjave so po mojem mnenju zavajajoče in manipulativne, z njimi daje tudi jasno sporočilo, da želi predvsem ugajati kmečkim lobijem in njihovi politični opciji. Najpomembnejše je, da so bile živali rešene. Zapisniki, papirji, so v tistem trenutku drugotnega pomena. Ti zapisniki, ki so pisani na kraju samem, so vedno nepopolni, ker takrat nimaš miru in take koncentracije, da bi kronološko opisal ves postopek in vse okoliščine, v katerih so živali živele. Tisto, kar je stranka v tem primeru dobila v roke, je bolj obvestilo, da so ji bile živali odvzete.

V pogovoru z lastnikom živali, ki sicer ni bil dolg, saj to ne bi imelo posebnega smisla, sem videla, da ni sposoben skrbeti za živali. Temu lastniku živali ni mogoče vrniti. Sploh ni razumel, da je bilo karkoli narobe. In kako lahko takemu človeku, ki ni sočuten, ki ni odgovoren, ki ni skrben, ki ravna malomarno in nima znanja, vrnemo živali?   Mladina