Praznični duh je več kot zgolj utripajoče lučke ali praznična dekoracija; je pravzaprav stanje praznovanja ljubezni in dobre volje. Je duh, ki nas spodbuja k prijaznosti, nesebičnosti in radodarnosti, ki premosti vrzeli in gradi povezave med znanci in neznanci.

Je pa to lahko tudi čas, ki vabi k razmisleku, k premoru, da misli usmerimo v preteklo leto, da cenimo trenutke, ki so postali del nas, in izrazimo hvaležnost za ljudi, ki bogatijo naše življenje. V svetu, ki se pogosto vrti z neusmiljeno hitrostjo, nas spodbuja, da upočasnimo hitenje urnega kazalca – to je te dni dovoljeno – in uživamo v trenutku, se ozremo naokoli ter cenimo lepoto, ki nas obdaja. Več je je, kot smo si običajno pripravljeni priznati.

Duh teh praznikov je tudi univerzalni jezik, ki govori s človeško dušo in spodbuja občutek pripadnosti in medsebojne povezanosti. Na tak ali drugačen način ta čas praznujejo domala povsod. Morda kakšen dan kasneje ali prej, toda vsi se ga nekako veselijo. Z njim so povezane mnoge tradicije.

Kljub vsej svoji čarobnosti pa božični duh ni omejen samo na teh nekaj dni, tednov. Lahko si dovolimo in se prepustimo njegovi moči, da ta navdihne trajne spremembe, spodbuja dejanja prijaznosti in sočutja vse leto. Naj torej služi kot opomnik, da vrednote, ki jih cenimo v tem prazničnem času – ljubezen, radodarnost in veselje – niso zapisane na koledarju, pač pa jih je mogoče preliti v vsakdanje življenje. x Nedeljski dnevnik