Zagotovo so potrebe vseh skupin pomembne in morajo odsevati v ponudbi javnih najemnih stanovanj. V soseski Brdo, Pod Pekarsko gorco, v Kranju, povsod vključujemo različne, tudi manjše enote za samske, prav tako oskrbovana stanovanja. Kaj so prednostne kategorije, določi politika; to so zdaj mladi do 35 let, mlade družine, pri oskrbovanih stanovanjih pa vsi starejši, stari več kot 65 let. Oskrbovana stanovanja nam praviloma še ostajajo, kar verjetno kaže, da jih še nismo sprejeli kot ugodno in udobno bivanjsko možnost. Za 300 do 400 evrov mesečne najemnine si lahko dva starejša najceneje zagotovita najbolj kakovostno preživljanje starosti. Kasneje si lahko naročijo dodatno oskrbo. Bolje je sicer, da stanovanja dobivajo najemnike, ki jih res potrebujejo, kot pa da se nekaj prikriva – na koncu stanovanja lahko postanejo vikend rezidence.

Vsekakor mislim, da je spodbujanje najema prava smer. Dokler je delež lastniških stanovanj 93-odstoten, ostalih sedem odstotkov pa si približno na pol delita javni in zasebni najem, ni nuje, da nacionalna stanovanjska politika in naš sklad pospešujeta lastništvo stanovanj. Pospešiti moramo reševanje stanovanjskega problema. Pritisk na ozka območja, kakršno je Ljubljana center, se bo manjšal tudi s kakovostnimi urbanističnimi projekti zunaj mest, kjer ne bo v soseski trava le na dveh kvadratnih metrih, vse ostalo pa čim bolj izrabljeno za čim več stanovanjskih površin za prodajo, če malo karikiram. Covid je spremenil dojemanje narave in življenja v betonu, okoljska kriza nas sili v pospeševanje in izboljšanje javnega prometa. Tem smernicam moramo slediti – ali bolje, jih odpirati. x  Mladina