Dileme ni: Slovenija poleg zdravstvene zelo potrebuje tudi pokojninsko reformo. Sedanje stanje pokojninske blagajne, gibanje zaposlenosti in splošna gospodarska gibanja so velika priložnost, a hkrati tudi skušnjava in past za odločevalce. Past in skušnjava, ker razmere navidezno omogočajo odlašanje in prelaganje politično občutljive reforme, hkrati pa omogočajo kratkoročno populistično politično tekmovanje in kupovanje glasov upokojencev.

Po drugi strani so velika priložnost, ker razmere (še) omogočajo široko strokovno razpravo in temeljito pripravo najpomembnejših in najnujnejših sprememb pokojninskega sistema. Nujne bodo odločitve, ki bodo omogočile večjo medgeneracijsko enakost, tudi tako, da bodo zavarovanci del svojega podaljšanja življenja prenesli v podaljšanje svoje delovne aktivnosti. Prav tako tudi razmislek o večji vlogi drugega in tretjega pokojninskega stebra ter morda ponovni razmislek o izgubljeni priložnosti, da bi ustanovili rezervni demografski sklad za prihodnost.

Vlada še ima dragocen čas za široko javno razpravo o pokojninski reformi. Pogajanja s socialnimi partnerji so gotovo zelo pomembna in eden od najpomembnejših korakov do uspešne reforme. Ne glede na vse pa je ključno vprašanje., ali se bo vladajoča politika odločila ugrizniti v kislo jabolko pokojninske reforme in jo izpeljati za vzdržno pokojninsko blagajno ter varno prihodnost sedanjih in predvsem prihodnjih upokojencev. Pokojninske reforme, ki bi bila sprejemljiva za vse in bi prinašala vsaj kratkoročno politično popularnost, žal ni, zato brez jasne in trdne politične volje ni mogoča in bo pomenila samo še eno izgubljeno priložnost. Bolj ko bomo z izvedbo korenite pokojninske reforme odlagali, večja je verjetnost, da bomo na koncu tudi v Sloveniji morali sprejeti francoski scenarij. x Delo