Nenadna izolacija in gospodarski zlom Rusije sta presenetila skoraj vse. Po dolgem norčevanju iz sankcij iz leta 2014 Putin in njegovo spremstvo preprosto nista verjela grožnji zahodnih vlad o dodatnih »peklenskih sankcijah«. Danes je postalo jasno, da je Kremelj podcenjeval moč Zahoda. Zdaj nihče več ne more trditi, da so sankcije neučinkovite. Vprašanje je le, kako jih bodo izvajali in ali bodo pri njih vztrajali. Medtem ko so se ZDA vztrajno zavzemale za strožje sankcije kot EU, so danes skoraj popolnoma enakega mnenja. In nova nemška vlada se je celo odločila za nepričakovano zaostritev, kar je svojevrsten in osupljiv preobrat, ki ga bo treba še dodobra preučiti.

S tako enotnim odzivom ni bilo težko zrušiti temeljev Putinove trdnjave, za katero je mislil, da je sankcije ne morejo ogroziti. Odkar je Putin leta 2012 znova prevzel predsedovanje, je gospodarsko rast in razvoj postavil na drugi tir in namesto tega nakopičil mednarodne devizne rezerve v vrednosti 630 milijard dolarjev. Ruski zvezni proračun je ostal bolj ali manj uravnotežen, zunanji dolg pa je ostal minimalen, in sicer približno 20 odstotkov BDP. Vodili so strogo denarno politiko in rubelj je imel spremenljiv menjalni tečaj.

A čeprav so sejali, žetve ne bo. Večji del ruskih deviznih rezerv je zamrznjen, ruski borzni trgi so zaprti, vrednost 31 ruskih delnic, s katerimi trgujejo v Londonu, pa je upadla za 98 odstotkov – kar presega 94-odstotni upad ruskih delnic med finančnim zlomom leta 1998. Boniteta ruskega premoženja je za nedoločen čas znižana v »junk«. Ruski kapitalski trgi so v bistvu mrtvi.
 x  Finance/Project Syndicate