Finančna uprava RS (Furs) je lani fizičnim osebam izdala 858.839 in pravnim 37.628 odločb o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ). Skupni prihodki so znašali 272 milijonov evrov. To je, za primerjavo, le približno 0,1 odstotka vrednosti vseh nepremičnin, ki je po zadnjih podatkih Geodetske uprave RS zaradi dviga cen na trgu zrasla na 280 milijard evrov. NUSZ vsako leto plačujejo vsi lastniki oziroma uporabniki nepremičnin. Višino določi vsaka občina po svoje, za občine pa ga odmeri in pobere Furs po uradni dolžnosti. NUSZ je zdaj glavna dajatev, ki jo pri nas plačujejo lastniki oziroma uporabniki nepremičnin. A zastarela in nepravična, saj se sistemi razlikujejo od občine do občine. Ni pa NUSZ edini davek, ki obdavčuje lastništvo nepremičnine.

Izhodišča za spremembe premoženjskega davka bodo predvidoma pripravljena do konca leta, o njih pa bi lahko nato koalicija debatirala na koalicijskem vrhu januarja. V Dnevniku smo že zapisali, da se zaradi tega samo po sebi zastavlja vprašanje, ali bodo koalicijski partnerji torej po novem letu potencialno debatirali o nečem, česar ne nameravajo uzakoniti v tem mandatu, ampak v drugem, ki bi ga morali na naslednjih volitvah šele dobiti.

V zakonu o davkih občanov iz davnega leta 1988 ima podlago tudi davek od premoženja, ki je prav tako prihodek občin, a ga v praksi številni lastniki v preteklosti niso plačevali oziroma ga niti davčni organ ni dosledno odmerjal. Na Fursu pravijo, da so zadnja leta močno okrepili nadzor nad tem področjem. In torej intenzivneje preverjajo, kdo je sploh zavezanec med fizičnimi osebami oziroma kdo ni oddal napovedi, čeprav bi jo moral.

Članek je dostopen samo za naročnike
Članek je dostopen samo za naročnike
Priporočamo