Danes bodo poslanci v državnem zboru v okviru parlamentarne komisije za nadzor javnih financ na zahtevo poslanske skupine NSi razpravljali o sumu netransparentnosti in resnih korupcijskih tveganj pri postopku oddaje javnega naročila za odstranitev začasnih tehničnih ovir na meji s Hrvaško. O nenavadnih okoliščinah javnega naročila, katerega veliki zmagovalec je bilo znova podjetje Minis, smo v minulih tednih obširno pisali tudi v Dnevniku (članki našega časnika so med gradivom za parlamentarno komisijo). Danes razkrivamo nadaljnje zanimive podrobnosti zadnjega državnega posla z ograjo.
Ministrstvo za notranje zadeve z omenjenim zadnjim razpisom zaključuje obdobje, ko je bila Slovenija ograjena in ožičena. Ograjo bo za dobrih 7 milijonov evrov podrl tisti, ki jo je za dobrih 9,5 milijona evrov postavil in delno vzdrževal (podatek vključuje izplačila s strani zavoda za blagovne rezerve in ministrstva za notranje zadeve). Naši sogovorniki medtem izpostavljajo, da je zadnji razpis pravzaprav nepotreben, saj bi lahko ministrstvo podiranje ograje naročilo kar tistim podjetjem, ki so jo v minulih letih vzdrževali.
Neizkoriščene pogodbe
Ministrstvo za notranje zadeve je leta 2020 z javnim razpisom iskalo izvajalca, ki bo vzdrževal naravno rastje ob ograji, torej kosil travo ob njej, rezal drevje, ki prerašča žico, ter zamenjal poškodovano ograjo z novo. Konec tega leta je ministrstvo s tremi izvajalci podpisalo šest pogodb (ker je območje nekdanje južne meje razdeljeno na sklope, ki ga pokrivajo posamezne policijske uprave) za vzdrževanje ograje: pogodbi z družbo Bakti, ki je vzdrževala severni ter severovzhodni del južne meje, sta vredno dobrih 656 tisoč evrov, pogodbe s konzorcijem družb Mensel in Feroles, ki sta vzdrževali osrednji in zahodni del južne meje, pa slabih 6 milijonov evrov. Pogodbe so bile podpisane novembra leta 2020 in se še niso iztekle. Do danes je ministrstvo po javno dostopnih podatkih podjetju Bakti izplačalo le slabih 141 tisočakov, Menselu in Ferolesu pa dober milijon evrov. To pomeni, da so veljavne pogodbe v velikem delu neizkoriščene.
Vsa omenjena podjetja so po naših neuradnih informacijah resda kosila travo ob ograji, obrezovala drevje in odstranjevala zagozden les, hkrati pa so na znatnem delu poškodovano ograjo tudi odstranjevala in jo, kjer je bilo mogoče, zamenjala z novo. Povsod to zaradi spreminjajoče se narave, tokov rek in drugih naravnih okoliščin ni bilo mogoče, pa tudi ne smiselno, saj je območje postalo naravno neprehodno. Vsa tri podjetja imajo skratka stvarne izkušnje z odstranjevanjem ograje, hkrati pa tudi veljavne pogodbe z ministrstvom, v okviru katerih ostaja znaten del neizkoriščenih sredstev. Naši sogovorniki zato opozarjajo, da ministrstvu za notranje zadeve dejansko ne bi bilo treba objaviti zadnjega razpisa, saj bi lahko dodatna dela v obliki aneksov k pogodbam naročili kar omenjenim družbam, ki so nazadnje imela opravka z ograjo.
Za 5,2 milijona odprtih vrednosti
Po Dnevnikovih izračunih, ki temeljijo na javno objavljenih podatkih, danes v sklopu vseh štirih pogodb Mensela in Ferolesa ostaja več kot 4,7 milijona evrov neizkoriščenih sredstev, v sklopu pogodb ministrstva z družbo Bakti pa več kot pol milijona evrov. Ministrstvu sicer ni bilo treba naročiti vseh vzdrževalnih del po pogodbi in tako tudi ne izplačati družbam celotnega pogodbenega zneska, ker je javno naročilo vključevalo klavzulo, da »naročnik ni zavezan naročiti celotne izvedbe del« – in to se je nazadnje tudi zgodilo.
Minis bo, kot rečeno, ograjo odstranil za dobrih 7 milijonov evrov. Ministrstvo bi tako lahko v okviru obstoječih pogodb z aneksi naročilo vsem družbam še odstranjevanje ograje ter jim za to doplačalo med 1,8 in 4,5 milijona evrov. Razlika v oceni vrednosti aneksa izvira iz višine posameznih ponudb, ki so prispele na zadnji razpis ministrstva za notranje zadeve za odstranjevanje ograje. Prijavilo se je tudi podjetje Mensel, ki bi bilo pripravljeno ograjo odstraniti za 9,7 milijona evrov, torej za 2,7 milijona evrov več od Minisa. Naši sogovorniki sicer opozarjajo, da ima ministrstvo v okviru zakonskih pristojnosti možnost te ponudbene vrednosti znižati med neposrednimi pogajanji s posameznim ponudnikom. Prav od tega, za kolikšen znesek bi bila ta podjetja pripravljena odstraniti ograjo, je odvisno, ali bi ministrstvo lahko ta dela naročilo v sklopu aneksa: zakon o javnem naročanju namreč dopušča sklenitev aneksa, če se s tem vrednost pogodbe ne poviša za več kot 30 odstotkov, in če aneks »bistveno« ne spreminja osnovne pogodbe.
Na ministrstvu za notranje zadeve se na Dnevnikova vprašanja o tem, zakaj so se odločili za ločen razpis in niso odstranitve ograje naročili podjetjem, ki imajo s tem tudi največ izkušenj, v minulih treh dneh niso odzvali.
