Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu je minuli teden pripravil prvi uradni obisk ministra Mateja Arčona in njegovih sodelavcev pri slovenski narodni skupnosti v Avstriji. Med drugim so se na srečanju dogovorili, da bodo ustanovili delovno skupino, ki si bo prizadevala za izboljšanje položaja Slovencev v Avstriji. Položaj manjšine se je v minulih letih nekoliko izboljšal – ob stoti obletnici koroškega plebiscita je Avstrija manjšini namenila več sredstev, prvič po skoraj sedemdesetih letih pa je bil v slovenščini objavljen zakon, ki je podlaga za izplačilo sredstev.
Obnovljena pričakovanja
V nasprotni smeri Avstrija slovensko oblast – tudi novo Golobovo vlado – nenehno poziva, naj Slovenija prizna obstoj nemško govoreče manjšine v Sloveniji. Interese te nepriznane manjšine v Sloveniji zastopa Zveza kulturnih društev nemško govoreče narodne skupnosti. V času Janševe vlade, marca 2021, je bila pri ministrstvu za kulturo ustanovljena delovna skupina za trajni dialog z nemško skupnostjo. Odtlej sta potekali dve seji delovne skupine, a se položaj ni izboljšal, je za Dnevnik povedal predsednik zveze Christian Lautischer. »Delovna skupina se je nazadnje srečala decembra 2021. Na drugi seji smo lahko ugotovili, da (takratna) vlada ni bila pripravljena na dialog za rešitev odprtih vprašanj in da gre pri takšni delovni skupini za metanje peska v oči. Od nove vlade pričakujemo drugačen pristop. Če sprememb ne bo, takšna delovna skupina ne služi svojemu namenu,« pravi Lautischer.
Kot smo že poročali, ni povsem jasno, kje naj bi bili v Sloveniji danes v večjem številu »tradicionalno« oziroma strnjeno prisotni nemško govoreči ljudje. Po dostopnih informacijah pri nas živi majhna skupina preostalih Kočevarjev, manjša skupina apaških Nemcev na območju Apaškega polja ter Nemci v štirih vaseh na severozahodu Prekmurja. Glede na zadnje podatke iz popisa prebivalstva gre skupaj za nekaj sto ljudi. Pred drugo svetovno vojno je bilo nemško govorečih približno 30.000 prebivalcev Slovenije. Lautischer pravi, da so bili Nemci v prvi Jugoslaviji tako na Kočevskem kot tudi v Mariboru in drugje organizirani v skupni krovni organizaciji, njegova zveza pa nadaljuje tradicijo.
»Zdaj je priložnost«
Predsednik nemške zveze napoveduje, da si bodo v času Golobove vlade prizadevali »za rešitev ustavnega priznanja manjšin« tudi v kombinaciji z manjšinami nekdanje SFRJ. Tudi pripadniki narodov nekdanje Jugoslavije v Sloveniji možnosti za ustavno priznanje iščejo že več kot desetletje. »Verjamemo, da je ta priložnost prišla zdaj,« je bil neposreden predstavnik bošnjaške skupnosti Fahir Gutić. »Bošnjaška skupnost je odkrito podpirala zamenjavo vlade. Tudi druge skupnosti narodov pripadnikov nekdanje Jugoslavije so ravnale podobno, z izjemo nekaterih,« pravi Gutić, ki je bil pred časom tudi predsednik skupne zveze »jugoslovanskih« društev v Sloveniji. Ta vključuje Albance, Bošnjake, Črnogorce, Hrvate, Makedonce in Srbe (ABČHMS). Po dostopnih podatkih živi v Sloveniji več kot 200.000 »jugoslovanskih« priseljencev in njihovih potomcev.
Prvotni cilj društev ABČHMS je bil vpis manjšin v ustavo, a ker je za spremembo ustave potrebna dvotretjinske večina v parlamentu, so se leta 2017 v sodelovanju s stranko Levica najprej lotili sprejemanja zakona, ki bi uredil njihov kulturni položaj. Predlog zakona se tedaj ni prebil skozi parlamentarno sito; zdaj, ko je Levica v vladi, pa nameravajo predstavniki ABČHMS ponovno poskusiti. »Zakon naj bi sistemsko uredil področja, ki so manjšinsko zanemarjena. Pridobili bi dodatni pouk v osnovnih šolah in izbirni predmet maternega jezika v srednjih šolah, redno in bolj izdatno sofinanciranje projektov manjšinskih skupnosti, krepitev manjšinskih oddaj na RTV Slovenija ... Od Golobove vlade pričakujemo, da bomo dolgoletni problem rešili v obojestransko zadovoljstvo,« pravi Gutić. Napovedal je, da se bodo skušali sestati z ministrico za kulturo Asto Vrečko (Levica) in jo seznaniti s situacijo.
Na ministrstvu za kulturo so zatrdili, da bodo še naprej sodelovali tako s predstavniki nemško govoreče skupnosti kot s predstavniki ABČHMS v Sloveniji. Poudarili so, da za nemško skupnost pripravljajo poseben razpis, na katerem bodo letos društva prejela skoraj 60.000 evrov. Skupnostne projekte pripadnikov jugoslovanskih narodov pa država financira v okviru razpisa za manjšinske etnične skupnosti (za jugoslovanske narode ni posebnega razpisa). Pripadniki ABČHM bodo letos prejeli nekaj več kot 114.000 evrov, so napovedali na ministrstvu za kulturo. Na vprašanja o sprejemu zakona in morebitni spremembi ustave še niso mogli odgovoriti, saj novo vodstvo s področjem še ni seznanjeno.
