Spomnimo: premier Robert Golob je po lanskem spodletelem reformnem letu napovedal, da bo vlada izhodišča za davčno reformo v drugem poskusu pripravila v prvih treh mesecih letos. Seznam izhodiščnih ukrepov je ministrstvo za finance končno pripravilo in predstavilo javnosti proti koncu maja, v začetku junija pa poslalo v javno obravnavo. Na podlagi pripomb je zdaj pripravljen končni predlog z nekaj popravki, ki ga bo vlada predvidoma obravnavala in v zakonodajni postopek poslala v sredo.

Povečati konkurenčnost domačega gospodarstva

Že predstavljeni ključni ukrepi za povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva ostajajo bolj ali manj nedotaknjeni, dodali pa so tudi nove. Ostajajo torej petletna ugodnejša davčna obravnava za visokokvalificirane kadre, mlajše od 40 let, ki bi se po študiju ali delu v tujini vrnili v Slovenijo oziroma so v Sloveniji zaposleni tuji državljani, davčne spodbude za nagrajevanje v zagonskih podjetjih, ki imajo, sploh v prvih letih, težave z likvidnostjo, ter spremembe pri nagrajevanju z delnicami, in sicer tako, da bi znižali stroške za podjetje, s tem pa povečali privlačnost tovrstnega nagrajevanja.

Po predlogu bi se najvišja dovoljena meja za sodelovanje v sistemu za polne normirance znižala s 100.000 na 60.000 evrov letnih prihodkov, za popoldanske pa s 50.000 na 30.000 evrov.

Bodo pa po novem predlogu davčno ugodneje obravnavani že tisti, ki se bodo v Slovenijo vrnili po dveh letih dela oziroma študija v tujini. V višini sedem odstotkov od bruto plače jo bodo lahko uveljavljali pet let, če jim bo delodajalec ponudil plačo v višini vsaj dvakratnika povprečne plače. S tem želijo privabiti ključne kadre.

Da bi pritegnili kadre v Slovenijo, bo vlada, kot kaže, v paket davčnih sprememb vključila še dva ukrepa. Prvi je odprava pogoja, po katerem morajo nerezidenti dokazovati, da davčne olajšave na del dohodka, ki ga ustvarijo v Sloveniji, niso uveljavljali že v matični državi. Drugi pa je, da bodo Slovenci, zaposleni v tujini, lahko povračilo nadomestila za prehrano uveljavljali kot olajšavo le v višini zneska, določenega z uredbo, in ne več v višini 1,8-kratnika.

Sledijo še številni drugi ukrepi, med katerimi sta tudi zvišanje DDV pri energijskih pijačah in tistih z dodanim sladkorjem ali sladili z 9,5 odstotka na 22 odstotkov ter manjši dvig trošarin na alkohol in alkoholne pijače. Trošarine za žgane pijače in pivo se bodo zvišale za sedem odstotkov, kar bi lahko po neuradnih izračunih pollitrski vrček piva podražilo za dva odstotka. Med predlogi ostajajo še možnost ene davčne številke za več podjetij znotraj skupine, možnost poslovanja brez identifikacije za namene DDV in obračunavanja DDV do skupne višine prihodkov 100.000 evrov za male davčne zavezance ter črtanje posebne davčne obravnave za zaposlene javne uslužbence in funkcionarje, napotene na delo v tujino.

Nove omejitve normirancev

Napovedujejo se tudi spremembe pri obdavčitvi samostojnih podjetnikov z upoštevanjem normiranih odhodkov. Vstop v sistem se bo omejil s ciljem odprave tveganja nelojalne konkurence zaposlitev prek s. p. v odnosu do klasičnih oblik zaposlitve. Ureditev naj bi se tako približala osnovnemu cilju sistema, to je administrativni razbremenitvi manjših zavezancev. Po predlogu bi se najvišja dovoljena meja za sodelovanje v sistemu za polne normirance znižala s 100.000 na 60.000 evrov letnih prihodkov, za popoldanske pa s 50.000 na 30.000 evrov. Hkrati je za prve predvideno zvišanje meje za uveljavljanje normiranih stroškov na 60.000 evrov, za druge pa ohranitev pri 12.500 evrih. Polni normiranci bodo morali biti tudi zaposleni in polno zavarovani v svojem s. p. Enkrat na leto bo moral normiranec poročati Fursu o poslih s povezanimi osebami oziroma z delodajalcem.

Trošarine za žgane pijače in pivo se bodo zvišale za sedem odstotkov, kar bi lahko po neuradnih izračunih pollitrski vrček piva podražilo za dva odstotka.

V paketu sprememb je tudi predlog novele zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin. Z njim naj bi se poenostavil postopek določanja modelov vrednotenja nepremičnin, na podlagi katerega se določajo posplošene tržne vrednosti nepremičnin. Da bi izboljšali varovanje osebnih podatkov prodajalcev nepremičnin, pa podatek o ID nepremičnine ne bo več javen. Vse naštete spremembe naj bi zakonsko uveljavili do konca leta. Predvidoma takrat bi bila lahko znana tudi že izhodišča za drugi paket davčnih sprememb, v katerem se napovedujeta težko pričakovana obdavčitev premoženja in davčna razbremenitev dela.

Priporočamo