Okoli leta 2006 je Alja Brglez kot direktorica podjetja Red d.o.o. podpisala predkupno pogodbo in pozneje nakupno pogodbo, s katero se je zavezala k nakupu zazidljivih in nezazidljiv zemljišč v kraju Šujica v občini Dobrova-Polhov Gradec. Zaradi zapletov z dokumentacijo pri nakupu nezazidljivih zemljišč bi morali prodajo za nekaj časa zamakniti. Alja Brglez naj bi lastnike parcel prosila, da ji predčasno prodajo zazidljiva zemljišča, pogodbo pa bo do konca izpolnila, ko se uredi dokumentacija nezazidljivih zemljišč. Lastniki so ji ugodili, za zazidljive parcele je plačala 600.000 evrov, ko pa je prišel čas za nakup nezazidljiv parcel, le teh ni več želela kupiti in se tako ni držala podpisane pogodbe.
Prva tožba že leta 2007
Lastniki so bili tako primorani nezazidljive parcele prodajati po delih, čeprav je bilo dogovorjeno, da jih v celoti kupi podjetje Red. Zanje so iztržili le 50.000 evrov, podjetje Red pa bi moralo zanje odšteti okoli 217.000 evrov. Lastniki zemljišč so zato vložili tožbo proti podjetju in zahtevali, da se jim izplača razlika v višini 167.000 evrov. Tožbo so dobili, vendar je Finančna uprava Republike Slovenija (FURS), takrat še Davčna uprava Republike Slovenije, proti podjetju zaradi neporavnanih dolgov sprožila stečajni postopek. Podjetje Red, katerega direktorica je bila Alja Brglez, je bilo leta 2012 državi dolžno okoli osem milijonov evrov.
Spomnimo, da je Brglezova v tem času že nastopila funkcijo vodje kabineta predsednika države. Iz javno dostopnih podatkov lahko še razberemo, da podjetje po prejemu predloga za začetek stečajnega postopka ni niti ugovarjalo niti vložilo zahteve za odložitev odločanja in podjetje je leta 2013 uradno šlo v stečaj. Brglezova je v podjetju Red delovala skupaj s svojim nekdanjim partnerjem Jurijem Schollmayerjem. Podjetje je bilo dejavno na področju nepremičnin, 98-odstotna lastnica Reda pa je družba Redsey s Sejšelov, katerega zastopnica je po takratnem poročanju Večera bila Brglezova.
Ne uspejo ji vročiti pisma
Državno tožilstvo Brglezovo sedaj preganja zaradi poslovne goljufije, saj naj bi bil njen načrt že od samega začetka kupiti le zazidljiva zemljišča, s čimer je namerno oškodovala takratne lastnike oziroma prodajalce zemljišč. Prva obravnava je sicer potekala že pred pandemijo, vendar Brglezovi takrat niso uspeli vročiti vabila.
Na včerajšnji vnovični obravnavi Alje Brglez znova ni bilo, saj ji sodišče na nobenega od treh naslovov v Ljubljani ni uspelo vročiti vabila. Odvetnik oškodovancev je tako na včerajšnjem predobravnavnem naroku zoper Brglezove dejal, da naj sodišče uporabi vse ukrepe, da se vabilo obtoženi vroči.
Neuradno smo izvedeli, da naj bi ji sedaj sodišče poskušalo vročiti vabilo še na sedežu Društva prijateljev Balkana ali na sedežu Platforme sodelovanja Anžeta Logarja, članica katerih društev je tudi Brglezova. Na novinarska vprašanja, zastavljena po telefonu, pa je Alja Brglez odgovorila z besedno zvezo »brez komentarja«.
