Veselinović od Urbanije zahteva 10.000 evrov odškodnine, tožbi pa je priložil več Urbanijinih tvitov iz prve polovice leta 2021, ko sta bila Veselinović in Slovenska tiskovna agencija (STA) na udaru tedanje Janševe vlade, ki je ukinila financiranje STA. Urbanija je v seriji tvitov Veselinoviću očital marsikaj, lajtmotiv pa so bile obtožbe, da je Veselinović dolgotrajno mobingiral nekdanjega odgovornega urednika STA Boruta Meška in mu »na smrtno posteljo vročil odpoved«. Za nameček mu je očital, da je bilo njegovo ravnanje politično motivirano, da je šlo za brutalni obračun, da je skrajno pokvarjen človek, da izkorišča zaposlene, sebi pa izplačuje 8000 evrov (mesečnih) dohodkov, ...
Z neresničnimi trditvami, ki jih je Veselinović v preteklosti že večkrat javno zanikal, naj bi Urbanija zakrivil hud in protipraven poseg v čast in dobro ime oškodovanca, ki je pri Veselinoviću povzročil hude duševne bolečine. Po mnenju Veselinovića in njegovega odvetnika Jožefa Klavdija Novaka je šlo za politično motivirane napade, s katerimi naj bi ga Urbanija poskušal diskreditirati in prisiliti, da odstopi s funkcije direktorja STA, kar je Veselinović nazadnje tudi storil.
Urbanija zavajal o višini Veselinovićeve plače
Na današnji narok je prišel samo Veselinović, poskus poravnave pa je bil pričakovano neuspešen.
Odvetnik Novak je danes v spis med drugim vložil tudi izpiske Veselinovićevih plač, ki pričajo, da je Urbanija zavajal, ko je trdil, da Veselinović prejema 8000 evrov mesečnih dohodkov. Veselinović je kot direktor STA namreč prejemal okoli 3500 evrov neto mesečne plače. Odvetnik Franci Matoz, ki zatopa Urbanijo, je temu oporekal, saj da Urbanija ni navajal Veselinovićeve neto plače, temveč vse njegove prejemke, torej bruto plače in vse dodatke, skupaj z nagradami, medtem ko je Novak poudaril, da navajanje mesečnih dohodkov povprečni bralec razume kot neto sredstva, ki jih je Veselinović prejel na račun. Ne glede na to, pa je tudi Veselinovićeva bruto plača znašala manj – okoli 6000 evrov bruto.
Za bolezen izvedeli po izrečeni odpovedi
Novak je v spis vložil tudi izjavo urednikov STA iz leta 2009, iz katere je razvidno, da so pri STA Mešku odpoved izrekli, ker ni izpolnjeval delovnih obveznosti.
Veselinović je v tožbi pojasnil, da se je z Meškom dogovoril, da bo v primernem roku pripravil program prilagajanja STA spremembam na medijskem trgu, vendar Meško tega ni storil. S hudo boleznijo Meška tedaj ni bil seznanjen, temveč je zanjo izvedel šele prihodnje leto. Iz zdravniške dokumentacije celo izhaja, da so Mešku bolezen odkrili šele konec leta 2009, torej celo po tem, ko so mu na STA vročili izredno odpoved.
»Zloraba tragične usode g. Meška za širjenje neresnic je nepravično do oškodovanca in nespoštljivo do preminulega ter njegovih svojcev. Oškodovanec se je dolgo zadrževal in na provokacije ni reagiral, vendar pa postajajo vedno bolj pogoste in škodljive, zato je bil primoran vložiti to tožbo. Oškodovanec si želi, da bi se kršitve toženca končno končale in da bo dobil ustrezno povračilo za vse pretrpljene duševne bolečine,« sta v tožbi zapisala Veselinović in Novak.
Da je bil v ozadju mobing, pa bosta Matoz in Urbanija poskušala dokazati tudi z zaslišanjem novinarjev Igorja Mekine, Nenada Glücksa in Igorja Kršinarja, ki naj bi potrdili, da je Veselinović šikaniral Meška. Novinarjem naj bi to povedal Meško osebno, o mobingu na STA pa so pripravili tudi novinarske prispevke.
Veselinovićeva stran zaslišanjem treh novinarjev nasprotuje, saj nihče od njih ni delal na STA, zato so lahko le posredne priče. Po mnenju Novaka imajo vsi trije tudi interes škodovati Veselinoviću, saj naj bi bila med njima v preteklosti določena nesoglasja.
