Večina proizvodnje se je preselila na območja zunaj Evrope, zdaj pa si prizadevajo, da se vrne nazaj. Majhen slovenski trg je še posebej ranljiv.
Marsikoga je v zadnjem času presenetilo, ko mu je zdravnik ali farmacevt v lekarni povedal, da zdravila, ki ga je uporabljal vrsto let, ni več na voljo. Zamenjava zdravila z novim je za nekatere uporabnike težava, saj zdravilo morda ne učinkuje tako, kot je prejšnje, prav tako se lahko pojavijo neželeni učinki, ki jih pri jemanju »starih« zdravil ni bilo. V obdobju zadnjega leta na območju celotne EU, ne le na slovenskem trgu, opažajo povečano število začasnih motenj v preskrbi tudi pri nekaterih zdravilih, ki se uporabljajo pri otrocih, kot so nekateri antibiotiki in nesteroidna protivnetna zdravila v obliki peroralnih suspenzij.
O tem, katerih zdravil se občasno ne da dobiti, je Darja Potočnik Benčič, predsednica Lekarniške zbornice Slovenije, dejala: »Po podatkih Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke trenutno primanjkuje malo manj kot 300 zdravil. Za večino najdemo ustrezno zamenjavo in nadomestilo. Najbolj v stiski pa smo tako zdravstveni delavci kot starši takrat, ko primanjkuje zdravil za otroke. Nekatera zdravila lahko nadomestimo z zdravilom drugega proizvajalca. Lahko ga zamenja zdravnik, z zdravili z enakim učinkom, v redkih primerih in le v manjših količinah ter pod določenimi pogoji pa lahko nadomestimo pomanjkanje z zdravili, ki jih pripravijo v lekarni za določenega pacienta.« O tem, ali imajo za vsako zdravilo neki substitut, da ga lahko predpišejo pacientu, pravi, da zelo redko nadomestitve ni. Takrat ima pacient še tisto zadnjo možnost – da gre z receptom v tujino.
Tako pri nas kot v drugih državah so največje težave trenutno z antibiotiki za otroke. V Lekarni Ljubljana pa so nam povedali, da je v zadnjih dneh prišlo tudi do pomanjkanja pogosto predpisanih antihistaminikov (Claritine, Flonidan). Pediatri v Avstriji, Nemčiji in Franciji so že pozvali politiko, naj poišče rešitve za težave z antibiotiki. Rekli so, da so težave pravzaprav v uvozu. A je teh težav več. »Na splošno lahko rečemo tole: večina proizvodnje zdravilnih učinkovin in zdravil se je preselila na območja izven Evrope. Največji proizvajalci so v Indiji in na Kitajskem. Seveda zadostijo svojim potrebam. Vmes so še težave v sami proizvodnji, težave s transportom, z logistiko. Pa še nekaj je treba dodati: Slovenija je izjemno majhen trg in je zaradi tega ranljiva,« je pojasnila sogovornica.
Kot so nam dejali v Javni agenciji Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke, kjer redno spremljajo prisotnost zdravil na slovenskem trgu, je trenutno prijavljena motnja v preskrbi za 279 zdravil, na trgu pa jih je dostopnih skoraj 5000 (natančneje 4984).
Nadaljevanje v tiskani izdaji ali mobilni aplikaciji Nedeljskega dnevnika
S trebuhom za kruhom – na vse strani neba
Še več zanimivih člankov – denimo o tem, kje po svetu živi največ slovenskih izseljencev in njihovih potomcev, kaj je o kraškem pršutu in drugih suhomesnatih dobrotah povedal 'oče kraškega pršuta' Stanislav Renčelj, kako na Obali skoraj ni več nobenega velikega podjetja, kako je petdeset otrok iz Ukrajine letovalo v Strunjanu, da so si malo odpočili od vojnih travm, o aplikaciji slovenskih raziskovalcev, ki nam napove končno višino otroka in slovenski glasbeni skupini Zvita feltna, ki navdušuje občinstvo po vsej Sloveniji ... pa v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov ali na mobilni aplikaciji Nedeljski dnevnik.
