Če na podlagi številk iz prvih šestih mesecev letošnjega leta sklepamo o uspešnosti turizma v letošnjem letu, bo turistična bera dobra. Po konec julija objavljenih podatkih so v slovenskih turističnih krajih v prvih šestih mesecih leta našteli skoraj 2,6 milijona turistov (4,5 odstotka več kot v enakem obdobju lani). V namestitvenih obratih so turisti ustvarili skoraj 6,4 milijona nočitev, kar je 2,2 odstotka več kot lani. Nekoliko nižje so bile letos le junijske številke, ki so zaostale za lanskimi rekordnimi rezultati.

Tudi na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport ocenjujejo, da bo glede na uspešno okrevanje turizma letošnja poletna turistična sezona uspešna. Dodajajo, da se bodo zlasti poleti bolj obremenjene destinacije morale osredotočiti predvsem na ustrezno upravljanje turističnih tokov, saj bomo »o uspešni turistični sezoni lahko govorili le, če bodo s svojo izkušnjo zadovoljni tako gostje kot tudi lokalno prebivalstvo«.

Za celotno leto 2024 so sicer napovedi za slovenski turizem v skladu s strateškimi usmeritvami. Cilj je predvsem povečati število turističnih prihodov in prenočitev, zlasti v trenutno še manj obremenjenih obdobjih leta, in goste povabiti v morda manj obiskane dele države, kjer si turizma in turistov prav tako želijo.

V slovenskem turizmu se zadnjih nekaj let (če pustimo ob strani obdobje covida-19) radi hvalimo z rekordi. Hkrati v strategijah, spisanih za področje turizma na lokalnih in državni ravni, stremimo k uveljavitvi Slovenije kot zelene, butične, trajnostne, petzvezdične destinacije z gosti z visoko vrednostjo. Krovna Slovenska turistična organizacija (STO) koncept butičnosti povezuje z udejanjanjem trajnostne filozofije in ga postavlja kot nasprotje množičnemu turizmu. Razbremenil naj bi turistične tokove, spoštoval lokalno in lokalnemu okolju prinašal tudi večjo vrednost. Istočasno v turizmu hlepimo po podiranju rekordov na sezonski in letni ravni.

Kako v praksi uskladiti nasprotje med želeno butičnostjo in podiranjem rekordov? Bogdan Lipovšek, nekdanji direktor Grand hotela Union in poznavalec turističnega sektorja, najprej izpostavi osnovno težavo: da noben od pojmov, kot so butičnost, trajnost, zeleni prehod, petzvezdičnost in drugi, ni enoznačno definiran.

»Lahko bi rekli, da toliko kot je razlagalcev, je tudi razlag. Zato imamo zmedo, ko se želimo izogniti množičnemu turizmu in obenem prisegamo na 'butičnost' ter ponosno slavimo rekordne fizične kazalce, kot je število gostov, ki so nas obiskali. 'Butičnost', karkoli že to je, ni združljiva z masovnostjo. Če želimo uskladiti obe nasprotji, se moramo začeti zavedati, da je dobiček zgolj ekonomska kategorija in da moramo ob tem enakovredno upoštevati tudi socialno in ekološko funkcijo, kar je zapisano celo v slovenski ustavi.«

Nadaljuje, da je treba ločiti tudi med masovnim in čezmernim turizmom. »Čezmerni turizem ni nujno tudi množičen. Posamezne turistično atraktivne točke so lahko že izpostavljene devastiranju, čeprav še ne moremo govoriti o množičnosti obiska. Tak primer v Sloveniji je Križna jama, kjer so z razlogom in pravilno že pred leti omejili število obiskovalcev, da bi zaščitili izjemno naravno dediščino. Prednost bi vedno morala imeti realna ali simbolna vrednota ohranjanja ustvarjene in naravne dediščine za naše potomce, pred pohlepom elit, ki ne premorejo ne socialnega ne nacionalnega refleksa. Brutalno izpostavljanje kulturne in naravne dediščine turistični razprodaji pomeni zaton naroda. Pri tem pa nimam v mislih primitivnega nacionalizma, ampak domoljubje, ki sprejema različnost in lahko ponosno nudi pristno gostoljubnost našim obiskovalcem.«

Na ministrstvu se zavedajo, da je čezmerni turizem ena najbolj aktualnih tematik sodobnega turizma, s katero se sooča vse več destinacij. »Slovenija ima dejansko srečo. Na pot zelenega in nemasovnega turizma smo se namreč podali že dolgo pred pandemijo,« so nam odgovorili iz njihove službe za odnose z javnostmi in dodali, da v Sloveniji o čezmernem turizmu lahko govorimo na posameznih območjih oziroma v nekaterih časovnih obdobjih. »Gre za iskanje ravnotežja.«

Nasmeh bo nosila še dneve in tedne

Še več zanimivih člankov – denimo o tem, kako je po zaslugi Andreje Leški sto let po Štuklju znova zasijalo slovensko olimpijsko zlato v Parizu in kako Parižani že komaj čakajo, da se olimpijske igre končajo, kako je v nekdanjem Godbenem domu v Domžalah leta 2012 nastal imeniten Slamnikarski muzej, kaj počenja Hajdi Korošec Jazbinšek, ki je v otroštvu zaslovela s petjem pesmice Naš kuža, kaj vse ponuja atraktivni doživljajski park Expano v Murski Soboti oziroma »Vrata v Pomurje«, kot ga imenujejo, zakaj ugibanja o nastanku egipčanskih piramid uvrščamo med največje skrivnosti sveta ... – pa v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov ali na mobilni aplikaciji Nedeljski dnevnik.